Datum: 9.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska postaja največji uradni upnik revnih držav, večji od Svetovne banke, a se sooča z naraščajočimi tveganji neplačil

8. aprila 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Kitajsko, analiza njenega hitro rastočega vpliva kot največjega uradnega upnika državam z nizkimi dohodki, kjer je presegla celo Svetovno banko, z obsegom posojil, ki sega od 500 milijard do 1 bilijona dolarjev, večinoma namenjenih infrastrukturnim projektom.[2] Ta novica poudarja, kako se je Kitajska v zadnjem desetletju uveljavila kot finančna velesila, saj so skupna sredstva njenega bančnega sistema konec leta 2021 dosegla rekordnih 54 bilijonov dolarjev €€“ največ na svetu €€“, ki so se v desetih letih potrojila, do leta 2030 pa naj bi presegla velikost sistemov ZDA in Evrope skupaj.[2] Pogoji kitajskih posojil so pogosto bolj komercialni kot uradni, polovica pa ni javno dokumentirana v standardnih statistikah dolga, kar ustvarja nepreglednost; posojila izvajajo državne banke in agencije, kar zapleta mrežo več deset tisoč individualnih obveznosti.[2]

Vendar analiza opozarja na resna tveganja: zaradi poslabšanih finančnih razmer v državah v razvoju narašča pritisk neplačil, kar povečuje izpostavljenost Kitajske, že od Venezuele leta 2010 naprej; to se dogaja ob upočasnitvi kitajske gospodarske rasti.[2] Infrastrukturni projekti so prinesli koristi, kot so gospodarska rast in razvoj, a tudi korupcijo, okoljske škode in dolžniške krize, primerljive z zahodnimi kritikami.[2] Dodatno se Kitajska loteva dedolarizacije z večjo uporabo juana v trgovini, celo s Saudovo Arabijo, kar krepi njeno geopolitično moč proti "hegemonu" ZDA.[2] Ta razvoj ni le ekonomski, temveč strateški, saj Zahod vidi v kitajski politiki zrcalo lastnih praks, le da z drugačnim geopolitičnim kontekstom.[2] Novica je pomembna, ker nakazuje premike v globalnih financah, kjer Kitajska prevzema vlogo, ki lahko spremeni ravnotežje moči v tretjem svetu. (248 besed)