Datum: 11.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP ZDA
Nov izvršni ukaz ZDA za vlaganje v premog sproža polemike o energetski prihodnosti
10. aprila 2026 je bila v ZDA najbolj pomembna novica izdaja novega izvršnega ukaza predsednika, ki spodbuja vlaganja v premogarsko industrijo, kar predstavlja ostri preobrat v primerjavi z dolgoletnimi trendi zmanjševanja uporabe fosilnih goriv[6]. Ta odločitev prihaja v času, ko se proizvodnja premoga v ZDA prepolovi od leta 2008 do 2023, kljub čemur nekateri zvezne države, kot so Zahodna Virginija in Wyoming, še vedno odvisne od tega vira energije[6]. Ukaz, ki ga je podpisal predsednik Trump, cilja na revitalizacijo premogovnikov z davčnimi olajšavami, subvencijami za nove tehnologije čiščenja emisij in pospeševanjem odobritev za nove rudnike, kar naj bi ustvarilo do 50.000 delovnih mest v naslednjih dveh letih, pravijo viri iz Bele hiše[6].
Ta poteza je povezana z geopolitičnimi napetostmi na Bližnjem vzhodu, kjer zaprtje Hormuške ožine zaradi konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom povzroča globalno pomanjkanje nafte, napovedano kot kritično za Evropo od 10. aprila naprej po študiji J.P. Morgana[1]. ZDA želijo s premogom zmanjšati odvisnost od uvoza energentov, saj so Azija in Južna Afrika že od 1. aprila prizadete z motenjami dobav[1]. Kritiki, vključno z okoljskimi organizacijami, opozarjajo na tveganja za podnebne cilje, saj bi povečana premogovna proizvodnja dvignila emisije CO2 za do 20 odstotkov v naslednjem desetletju, medtem ko zagovorniki poudarjajo energetsko neodvisnost in zaščito delovnih mest v rust belt regijah[6].
Novica je sprožila burne odzive: delnice premogovnih podjetij, kot Peabody Energy, so skočile za 15 odstotkov, medtem ko so padle delnice obnovljivih virov[6]. V povezavi z dogovorom ZDA in Irana o dvotedenskem premirju in odklepanju Hormuške ožine z 9. aprila se ukaz zdi strateški odgovor na nestabilnost[5]. Polemike se zaostrujejo tudi zaradi širšega konteksta, kot je sestrelitev ameriškega F-15E v iranskem zračnem prostoru[8], kar krepi potrebo po domačih virih energije. Ta razvoj bi lahko vplival na globalne cene energentov in ameriško gospodarstvo dolgoročno[1][6]. (248 besed)
