Datum: 13.4.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Evropski svet pozval k krepitvi odpornosti proti tujemu vmešavanju v volitve po škandalu z Black Cube v Sloveniji
Včeraj, 12. aprila 2026, je Evropski svet v svojih sklepih pozval države članice in Evropsko komisijo, naj okrepijo odpornost proti hibridnim dejavnostim, zlasti tujemu manipuliranju z informacijami, vmešavanju in poskusom spodkopavanja demokracije, vključno z vmešavanjem tujih zasebnih akterjev v volilne procese.[3] Ta poziv prihaja tik pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, ki bodo v nedeljo, in neposredno reagira na domnevno vmešavanje zasebne tuje obveščevalne službe Black Cube v slovenske volitve.[3] Voditelji 27 držav članic so v četrtek sprejeli te sklepe, ki poudarjajo potrebo po podpori visoke zunanjepolitične predstavnice EU pri boju proti takim grožnjam.[3]
Ta novica predstavlja ključno stopnjevanje odziva EU na naraščajoče hibridne grožnje, ki ogrožajo demokratične procese v članicah. V kontekstu aktualnih geopolitičnih napetosti, kot so ruska agresija na Ukrajino in negotovost v odnosih z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, ta poziv krepi evropsko enotnost pri zaščiti volilne integritete.[7] Evropski svet tako ne le identificira problem €€“ vključno z zasebnimi akterji, kot je izraelska družba Black Cube, ki je bila v preteklosti povezana z manipulacijami v različnih državah €€“, temveč tudi narekuje konkretne ukrepe, kot so izboljšanje odpornosti na dezinformacije in tuje vplive.[3]
Za Slovenijo ima to poseben pomen, saj volitve 2026 predstavljajo test stabilnosti v državi, ki je že doživela več političnih kriz. EU zdaj jasno sporoča, da bo tolerirala ničelno vmešavanje, kar bi lahko privedlo do novih regulacij na ravni Unije, kot so strožji nadzor nad tujimi obveščevalnimi dejavnostmi in tehnološkimi platformami.[3] Hkrati to krepi širši evropski narrative o digitalni suverenosti, kjer se EU sooča z odvisnostjo od ameriških tehnologij, a se osredotoča tudi na notranje grožnje.[4] Sklepi Evropskega sveta tako niso le reakcija na en dogodek, temveč strateški korak k zaščiti evropske demokracije v času krize, kar bi lahko vplivalo na prihodnje politike glede kibernetske varnosti in volilnih standardov po celotni Uniji.[3][7] (248 besed)
