Datum: 14.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Rusija
Rusija in Kitajska med glavnimi sumljivci za državno podprte kibernetske napade na kritične podatke Slovenije
13. aprila 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih z Rusijo, omemba v kontekstu kibernetskih groženj, kjer so omenjeni državni akterji iz Rusije in Kitajske kot potencialni naročniki napadov na kritične podatke. Po poročanju Dela so v ozadju večine kibernetskih napadov pogosto posli z različno motivacijo, pri čemer državni akterji, kot sta Rusija in Kitajska, redko delujejo neposredno, temveč prek posrednikov. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je v intervjuju poudaril, da popolne digitalne suverenosti ni mogoče doseči, zato kritične podatke obdelujemo v Sloveniji, a geopolitične grožnje ostajajo realnost[5]. Ta novica je pomembna, ker Slovenija kot članica EU in NATO sooča z naraščajočimi kibernetskimi tveganji, povezanimi z rusko agresijo v Ukrajini in kitajskimi ambicijami.
V širšem kontekstu so te grožnje del globalnih geopolitičnih napetosti. Rusija je omenjena kot vir državno podprtih operacij, ki ciljajo na infrastrukturo, medtem ko Kitajska sledi podobnemu vzorcu. Košak je izpostavil potrebo po lokalni obdelavi podatkov, saj zunanji oblaki pogosto predstavljajo vdorna točka. To se navezuje tudi na druge novice, kot so nestabilnosti v Hormuški ožini pod iranskim nadzorom, ki vplivajo na cene nafte, a ruska kibernetska grožnja neposredno ogroža slovensko digitalno infrastrukturo[7]. V času, ko rezervacije za poletno sezono stagnirajo zaradi bližnjih vojn (Ukrajina, Gaza, Iran), kibernetska ranljivost dodaja še plast negotovosti[8].
Ta novica je sveža in specifična za 13. april, saj obravnava trenutno stanje digitalne varnosti brez predhodnih ponovitev v naših pogovorih. Poudarek na Rusiji kot grožnji krepi nujnost naložb v kibernetsko obrambo, kar vpliva na gospodarstvo, turizem in energijo. Slovenija ima zaloge nafte za 103 dni, a digitalna odvisnost od tujih akterjev zahteva takojšnje ukrepe[7]. (198 besed)
