Datum: 16.4.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Islandija na poti do hitrega članstva v EU zaradi geopolitičnih pritiskov
15. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Bruslja in EU napoved o možnem hitrem nadaljevanju pristopnih pogajanj z Islandijo, ki bi lahko vodila do njenega članstva v rekordno kratkem času.[1][2][5] Viri za Politico poročajo, da bi islandski parlament v Reykjaviku v naslednjih tednih napovedal datum referenduma o ponovnem začetku pogajanj, ki so bila zamrznjena leta 2013 €€“ bistveno prej od prvotno načrtovanih avgusta ali leta 2027.[1][2] Ta razvoj je posledica geopolitičnih pretresov, vključno z odločitvijo ZDA za uvedbo carin na Islandijo in grožnjami predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije, kar je za majhno islandsko gospodarstvo, odvisno od izvoza, alarmantno.[2]
Islandija, kot članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je že uskladila velik del zakonodaje z EU, zato bi polni pristopni proces lahko trajal le eno leto, hitreje kot pri drugih kandidatkah, kot sta črna gora ali Ukrajina.[1][5] Ta novica se umešča v širši kontekst pospeševanja širitve EU: Evropska komisija namreč pripravlja načrt za delno članstvo Ukrajine že prihodnje leto, črna gora pa je prejšnji mesec zaprla novo pogajalsko poglavje.[1][2][5] Ključni pogovori so potekali med evropsko komisarko za širitev Marto Kos in islandsko zunanjo ministrico ter med predsednico komisije Ursulo von der Leyen in islandsko premierko Kristri{-14945}n Frostadi{-14974}ttir, ki sta poudarili potrebo po stabilnosti v "nestanovitnem svetu".[2]
Vendar proces ni brez ovir: ribolovne pravice ostajajo glavna ovira, saj predstavljajo ključno gospodarsko vejo Islandije in so bile problem že prej, poleg tega pa Brexit kaže na nove izzive.[1][2] Evropski uradniki opozarjajo, da Trumpov govor na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je Islandijo omenil štirikrat, spodbuja premik proti EU kot viru varnosti in vpliva.[2] Ta novica, ne omenjena v prejšnjih kontekstih, krepi razpravo o širitvi EU kot geopolitični strategiji, kjer gre vse bolj za "varnost in pripadnost" v konkurenčnih vplivnih sferah, kot je dejala Kos.[2] Skupno to kaže na dinamičen obrat v bruseljski politiki širitve, ki presega tradicionalne kandidate.[1][5] (248 besed)
