Datum: 16.4.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Islandija na poti nazaj k EU €€“ geopolitični pritiski in napoved referenduma sprožijo preporod širitvenih ambicij
15. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Bruslja povezana z oživljanjem islandskih težnji po članstvu v Evropski uniji, kar predstavlja pomemben preobrat v širitveni politiki EU. Po poročanju Politico, ki ga povzemata slovenska spletna portala, islandska vlada v Reykjaviku namreč pripravlja napoved datuma referenduma o ponovnem začetku pristopnih pogajanj, ki so bila zamrznjena leta 2013. Dve anonimni viri iz islandskega parlamenta sta za Politico razkrili, da bo ta odločitev sprejeta v naslednjih nekaj tednih, kar sledi valu diplomatskih obiskov med EU in Islandijo.[1][8]
Geopolitični razlogi so ključni: odločitev ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom o uvedbi carin na Islandijo ter njegove grožnje glede priključitve Grenlandije so pretresle majhno otoško državo. Trump je Islandijo omenil kar štirikrat v govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kar je po besedah uradnika EU "za tako majhno državo vznemirjajoče". To je spodbudilo islandsko vlado k premisleku o EU kot viru stabilnosti. Evropska komisarka za širitvena pogajanja Marta Kos je poudarila, da se razprava o širitvi spreminja v vprašanje varnosti in konkurenčnosti v svetu vplivnih sfer, medtem ko je predsednica Komisije Ursula von der Leyen na sestanku z islandsko premierko Kristri{-14945}n Frostadi{-14974}ttir izpostavila partnerstvo kot zagotovilo predvidljivosti v nestanovitnem svetu.[1]
Islandija je za članstvo zaprosila leta 2009 med finančno krizo, ko so propadle njene glavne banke, a je pogajanja ustavila ob okrevanju gospodarstva. Danes je v ospredju zaradi hitrejšega napredka v primerjavi z drugimi kandidatkami, kot sta črna gora (ki je zaključila novo pogajalsko poglavje) ali Ukrajina (ki jo Bruselj načrtuje za delno članstvo prihodnje leto). Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na ovire, kot so ribolovne pravice €€“ ključna panoga za Islandijo €€“, ki so že prej povzročile zaplete. Nekdanji predsednik Islandije Guni Thorlacius Ji{-14974}hannesson svari pred dolgoročnimi izzivi. Ta razvoj krepi širitev EU kot odgovor na globalne grožnje, medtem ko se hkrati z uspehi črne gore in obvozom madžarske blokade za Ukrajino krepi splošni momentum.[1][8]
Novica je pomembna, ker signalizira premik EU širitve od klasičnih kandidatov proti severnoatlantskim državam, vplivanega z zunanjimi pritiski ZDA, in krepi varnostno dimenzijo unije v času Trumpovega drugega mandata. (248 besed)
