Datum: 17.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP ZDA
Trumpova razjarjena grožnja Iranu zaradi zaprte Hormuške ožine €€“ ultimat za odprtje ali napad na infrastrukturo
Včeraj, 16. aprila 2026, je bila najbolj pomembna novica iz ZDA predsednikova Donald Trumpova razjarjena objava na družbenih omrežjih, polna kletvic, s katero je Iranu postavil ultimat za ponovno odprtje Hormuške ožine. Trump je zagrozil, da bo življenje Irancev spremenil v pekel, če ožina €€“ ključna svetovna pomorska pot za prevoz nafte, plina, gnojil in drugih dobrin iz Perzijskega zaliva €€“ ne bo odprta do torka. Napovedal je napade na iranske elektrarne in mostove, če se Teheran ne ukloni. V intervjuju za Fox News je izjavil, da obstaja "velika možnost" za dogovor v ponedeljek, sicer pa razmišlja o tem, da "vse razstrelil in prevzel nadzor nad nafto".[5][4]
Ta izjava je prišla po več kot enem mesecu in tednu vojne na Bližnjem vzhodu, ki so jo sprožili napadi Izraela in ZDA na Iran 28. februarja. Hormuška ožina je od takrat praktično zaprta, kar je povzročilo močan skok cen energentov in dobrin po svetu. Trump je že v soboto dal 48-urni rok za dogovor, a je iranska vojska to zavrnila. General Ali Abdolahi je Trumpa označil za "agresivnega, nemočnega in neumen", ki grozi infrastrukturi po lastnih porazih.[5]
V drugem intervjuju za Fox News je Trump vojno v Iranu opisal kot "malo distrakcijo", čeprav je ameriška vojska blokirala ožino, skozi katero je v prvem dnevu blokade vseeno prešlo več kot 20 komercialnih ladij. Wall Street Journal poroča, da se promet počasi obnavlja, a je še vedno bistveno nižji kot pred vojno; nobena ladja iz iranskih pristanišč blokade ni prebrodila. ZDA so hkrati uvedle popoln zapor uvoza iranskih dobrin, kar je prej koristilo ruski blagajni za skoraj 4 milijarde dolarjev.[4][3]
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je medtem protestirala pri ZDA zaradi slabih pogojev v ameriških taboriščih za migrante, a to ni zasenčilo iranskega konflikta. Pogovori med Omanom in Iranom o sprostitvi plovbe so potekali ravno včeraj, kar nakazuje možnost diplomatskega preobrata.[2][5] Ta kriza ogroža globalno gospodarstvo, saj zaprtje ožine dviguje cene in vpliva na svetovne dobavne verige.[4]
