Datum: 21.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska premogovna elektrarna dosegla zgodovinsko prelomnico v boju proti podnebnim spremembam
20. aprila 2026 je Kitajska dosegla ključno prelomnico v svojem energetskem sektorju: premogovne elektrarne so se približale ali dosegle točko, kjer njihova uporaba začenja upadati, kar predstavlja pomemben korak v globalnem boju proti podnebnim spremembam[4]. Ta novica, ki jo je izpostavila Platforma SLOGA, poudarja konec obdobja neomejene ekspanzije premoga v največji svetovni proizvajalki tega goriva. Kitajska, ki je dolga leta gradila nove premogovne elektrarne za zadovoljevanje rastočega povpraševanja po energiji, zdaj beleži premik proti obnovljivim virom in čistejšim tehnologijam. To je posledica notranjih politik, kot je 15. petletni načrt (2026€€“2030), ki ga je sprejel četrti plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske oktobra 2025, ter mednarodnega pritiska zaradi podnebnih ciljev Parizskega sporazuma[5].
Premik je še posebej pomemben, saj Kitajska proizvaja več kot polovico svetovne električne energije iz premoga, kar prispeva k visokim emisijam CO2. Po podatkih poročil so nove premogovne zmogljivosti v letu 2025 in začetku 2026 upadle, medtem ko so sončne in vetrne elektrarne doživele eksploziven rast €€“ več kot 200 GW nameščenih zmogljivosti samo v prvem četrtletju 2026[4]. Ta prelomnica pomeni, da se prestol "Njegove visokosti Premoga" začenja treseti, kot pravijo analitiki, kar lahko pospeši globalni prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Vendar pa izzivi ostajajo: Kitajska še vedno odobrava nekatere projekte za zagotavljanje energetske varnosti, zlasti v luči geopolitičnih napetosti in odvisnosti od uvoza energentov[5].
Ta razvoj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo, saj zmanjšuje pritisk na globalne cene premoga in spodbuja investicije v zeleno tehnologijo. V primerjavi z drugimi novicami, kot je 20-odstotni skok izvoza v EU ali protesti proti kitajski baterijski tovarni CATL, je ta okoljska prelomnica strateško pomembna za podnebno krizo in še ni bila izpostavljena v prejšnjih pogovorih[1][2]. če bo trend nadaljeval, bi lahko Kitajska do 2030 postala vodilna v obnovljivih virih, kar bi okrepilo njeno geopolitično moč[5]. (248 besed)
