Datum: 23.4.2026 10:46:05 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 22. april 2026

V Sloveniji so bile včeraj, torej v sredo 22. aprila 2026, na podlagi razpoložljivih podatkov o spremljanju nalezljivih bolezni najpogostejše predvsem respiratorne okužbe, kot so tiste s SARS-CoV-2, respiratornim sincicijskim virusom (RSV) ter črevesne okužbe, kot so kampilobakterioza in salmoneloza, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tedensko poroča o teh ključnih patogenih v odpadnih vodah in bolnišnicah, kar kaže na stalno prisotnost v populaciji[3]. Medtem ko natančni dnevniki podatki za včeraj še niso javno objavljeni, zgodovinski trendi iz podobnih obdobij, kot so nedavni poročila o več sto potrjenih okužbah na dan v času višje aktivnosti virusov, nakazujejo, da respiratorne bolezni ostajajo dominantne, zlasti v hladnejših mesecih ali ob povečani socialni interakciji, kjer se širijo preko zraka ali stika, kot poudarjajo primeri iz preteklih valov[1][6]. Konkretno lahko vzamemo SARS-CoV-2, ki je v preteklosti dosegal tisoče okužb dnevno, na primer 1731 primerov ob 6675 testih v enem dnevu ali 920 ob 3563 testih, kar je vodilo do hospitalizacij in žal tudi smrtnih primerov med 30 in 40 bolniki, pri čemer so bolnišnice, kot novomeška, sprejemale več kot sto pacientov hkrati, kar ilustrira obremenitev sistema in potrebo po stalnem nadzoru[1]. Poleg tega lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, ki jih NIJZ prav tako spremlja tedensko zaradi sezonske pojavnosti, pogosto dosegata visoke številke spomladi, ko se poveča izpostavljenost naravi, in predstavljata tipične primere v Sloveniji, kjer so ti patogeni endemični[3]. Na širšem področju nenalezljivih bolezni, ki sicer ne kažejo dnevnih vrhov, a so kronično najpogostejše in povzročajo večino smrtnosti, izstopajo srčno-žilne bolezni, kot so zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca in možganske žilne bolezni, ki terjajo ogromno breme zdravstvenemu sistemu ter so povezane z življenjskim slogom in staranjem prebivalstva[4][5]. Sladkorna bolezen prav tako beleži visoko razširjenost, saj zdravila prejema že 111.000 Slovencev, ob tem pa obstaja še neodkritih primerov, ki se razvija insidiously brez očitnih znakov in pogosto komplicira druge zdravstvene težave[1]. Rakavost, zlasti kože, debelega črevesa, pljuč, dojke in prostate, se pojavnost povečuje skoraj dvakrat v zadnjih dveh desetletjih in je drugi glavni vzrok smrti, kar poudarja potrebo po preventivi[4]. Te bolezni so medsebojno prepletena, saj nenalezljive pogosto poslabšajo izid nalezljivih, na primer srčno-žilne težave povečajo tveganje pri covidnih bolnikih, kar je razvidno iz bolnišničnih statistik z bolnišničnimi okužbami, ki letno dosežejo najmanj 18.000 primerov v Sloveniji[1]. Skupno gledano takšna slika kaže na potrebo po kontinuiranem spremljanju preko NIJZ-ovih sistemov, ki zajemajo tako akutne kot kronične primere, da se prepreči širjenje in olajša obvladovanje[3][9].