Datum: 24.4.2026 10:07:24 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 23. april 2026
Na podlagi razpoložljivih podatkov o spremljanju nalezljivih bolezni so bile v Sloveniji včeraj, torej v četrtek 23. aprila 2026, najpogostejše predvsem respiratorne okužbe, kot so tiste, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prek sistematičnega nadzora nad povzročitelji v odpadnih vodah in obolenji, med njimi SARS-CoV-2 ter respiratorni sincicijski virus (RSV).[3] Ti patogeni ostajajo ključni v sezonskem kontekstu, saj se širijo preko zraka ali neposrednega stika, kar potrjujejo primeri iz nedavnih poročil, ki poudarjajo njihovo prevladujočo vlogo med nalezljivimi boleznimi v državi.[7] Poleg tega NIJZ tedensko spremlja tudi druge pogoste okužbe, kot so kampilobakterioza in salmoneloza, ki so pogosto povezane s prehrano, ter lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, ki se povečujeta z začetkom toplejšega vremena zaradi dejavnosti klopov.[3] V širšem smislu pa kronične nenalezljive bolezni, čeprav ne dnevno evidentirane kot "najpogostejše včeraj", predstavljajo trajno breme, saj so srčno-žilne bolezni, kot zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca in bolezni možganskega žilja, med vodilnimi vzroki smrtnosti in obolevnosti v Sloveniji, kar povzroča ogromno družbeno in zdravstveno obremenitev.[4][6] Rak, še posebej oblike na koži, debelem črevesu, pljučih, dojki in prostati, prav tako narašča z leti in staranjem prebivalstva, medtem ko sladkorna bolezen prizadene že okoli 111.000 Slovencev z zdravili, ob visokem številu neodkritih primerov.[1][4] Bolezni kostno-mišičnega sistema, kot bolečine v sklepih in hrbtu, so med najbolj pogostimi samoporočanimi zdravstvenimi težavami, ki silijo zdravstveni sistem v stalno ukrepanje.[4] Konkretni primeri iz preteklosti, kot so visoke dnevne številke okužb s koronavirusom €€“ na primer 1731 potrjenih ob 6675 testih v enem dnevu ali 920 ob 3563 testih €€“ kažejo, kako hitro lahko respiratorne okužbe eksplodirajo in obremenijo bolnišnice, kar se danes ponavlja v blažji obliki z RSV in podobnimi.[1] Prav tako srčno-žilne bolezni pogosto vodijo v hospitalizacije, medtem ko rakave oblike zahtevajo dolgotrajno obravnavo, ki se v Sloveniji sooča z naraščajočo pojavnostjo, skoraj podvojeno v zadnjih dveh desetletjih.[4] Te bolezni niso izolirane, ampak se prepletajo z življenjskim slogom, staranjem družbe in okoljskimi dejavniki, kar NIJZ potrjuje skozi stalno zbiranje podatkov za zaščito prebivalstva.[3][9] Skupno gledano kažejo ti podatki na vzorec, kjer nalezljive okužbe dominirajo v kratkoročnih poročilih, medtem ko nenalezljive kronične oblikujejo dolgoročno sliko zdravja v Sloveniji.[2]
