Datum: 24.4.2026 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Italijanska vlada Giorgie Meloni sooča z paradoksom: potreba po tuji delovni sili kljub anti-migrantski politiki

Včeraj, 23. aprila 2026, je ena najbolj pomembnih novic iz Italije razkrila globoko krizo v delovnem trgu, kjer država nujno potrebuje tuje delavce, a hkrati migrante potiska v nevidnost in izkoriščanje, kar spominja na sodobno suženjstvo[2]. članek v Delu opisuje situacijo v kmetijstvu, kjer poceni paradižniki na slovenskih policah prihajajo iz rok izkoriščanih migrantov, ki živijo v grozljivih pogojih. Italija, zlasti pod desničarsko vlado Giorgie Meloni, ki je znana po sovražnosti do migracij, si ne zatiska oči pred pomanjkanjem delovne sile. Vlada je namreč prek sistema *decreto flussi* za obdobje 2023€€“2025 načrtovala vstop približno 450.000 tujcev iz držav zunaj EU, a v praksi mnogi zapadejo v nezakonitost[2].

Ključni problem izhaja iz strogih zakonov, kot je *dekret Cutro* iz leta 2023, ki je zaostril azilno politiko po brodolomih migrantov pred kalabrijsko obalo, in še starejši *Bossi-Fini zakon* iz 2002, ki dovoljenje za prebivanje veže neposredno na zaposlitev. Z izgubo službe migrant izgubi pravico do bivanja, kar vodi v krog izkoriščanja. Po podatkih fundacije ISMU danes v Italiji brez dokumentov živi okoli 339.000 tujcev, ki so pogosto zaposleni v kmetijstvu, gradbeništvu ali negi starejših, kjer Italijani zavračajo nizko plačana dela[2]. Sociolog Leonardo Palmisano opozarja, da to ustvarja sistem, kjer so migranti ujeti v nezakonitost, tudi če pridejo zakonito prek kvot.

Ta novica je še posebej relevantna, saj osvetljuje kontradikcijo Melonove vlade: uradno zapiranje meja, a dejansko odvisnost od poceni tuje delovne sile. Vpliv sega tudi na sosednje države, kot Slovenija, kjer uvoženi paradižniki in drugi izdelki nosijo visoko človeško ceno. Primer kaže, kako politične odločitve poglabljajo socialne razpoke v Evropi, kjer pomanjkanje delavcev grozi gospodarski rasti Italije, ki ima eno najstarejših populacij na svetu[2]. (248 besed)