Datum: 25.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska in Rusija z vetom v ZN preprečili resolucijo o Hormuški ožini, tik pred iztekom Trumpovega ultimatuma
24. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica, povezana s Kitajsko, njena skupna akcija z Rusijo v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer sta z vetom ustavili resolucijo o Hormuški ožini. Ta ključna svetovna plovna pot za nafto, plin in gnojila je bila v krizi zaradi iranskih napadov na trgovske ladje in oviranja svobode plovbe, kar je ogrozilo globalne dobavne verige.[4] Osnutek resolucije, predložen s strani ZDA in zaveznikov, je prejel 11 glasov za, a sta Rusija in Kitajska vložili veto le uro pred iztekom ultimatuma Donalda Trumpa iranskim oblastem.[4]
Kitajski veleposlanik pri ZN Fu Cong je ob veta obtožil ZDA in Izrael za zaostrovanje konflikta ter poudaril nujnost takojšnje ustavitve vojaških operacij, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je podprl enak pristop.[4] Po večtedenskih pogajanjih je bila končna različica resolucije razvodenela: omejena je bila na obrambna prizadevanja, sorazmerna okoliščinam, brez pooblastila VS ZN za uporabo sile in brez sklicevanja na sosednje vode.[4][5] Besedilo je sicer zahtevalo od Irana prenehanje napadov na civilno infrastrukturo, a veto je preprečil kakršnokoli zavezujoče ukrepanje.[4]
Ta poteza je pokazala Pekinovo podporo Iranu v regijski krizi, kar vpliva na Kitajsko kot največjega uvoznika nafte iz Perzijskega zaliva. Dan prej so tri kitajske ladje brez težav prečkale ožino, kar je Peking izrazil "hvaležnost" zanj, medtem ko je prva večja evropska ladja šele uspešno prešla.[6] Evropske države, kot Francija pod Emmanuelom Macronom, so začele diplomatska prizadevanja za stabilizacijo po bombardiranjih, a brez napredka.[6] Veto krepi vtis o kitajsko-ruskem zavezništvu proti zahodnim iniciativam in lahko poslabša napetosti v globalni trgovini z energenti.[4] (248 besed)
