Datum: 26.4.2026 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Orbišn prizna poraz po rekordni udeležbi, Magyar slavi zgodovinsko zmago Tisze
25. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Madžarske zmaga opozicijske stranke Tisza pod vodstvom PiŠtra Magyara na parlamentarnih volitvah, ki je po 16 letih končala vladavino Viktorja Orbišna in njegove Fidesz[1][2][3][4]. S rekordno volilno udeležbo, ki je do 17. ure dosegla 74,23 odstotka in na koncu celo 77,8 odstotka, je Tisza osvojila dvotretjinsko večino v 199-članskem parlamentu €€“ natančneje 141 mandatov, medtem ko je Fidesz dobil le 55[1][2][4]. To je najvišja udeležba v zgodovini Madžarske, ki je presegla prejšnji rekord iz leta 2002 (70,5 odstotka), in kaže na ogromno mobilizacijo volivcev proti Orbišnovi oblasti[2][3][4].
Viktor Orbišn je poraz priznal zvečer, ko je nagovoril svoje podpornike in dejal: "2,5 milijona Madžarov nas je podprlo. Nikoli jih ne bomo razočarali. Nikoli se ne bomo vdali"[2]. Kasneje je po poročanju Magyara poklical zmagovalca in mu čestital za zmago, kar označuje miren prehod oblasti po burnem dnevu, zaznamovanem z medsebojnimi obtožbami o volilnih goljufijah[3][4]. Magyar je množico v Budimpešti nagovoril z besedami o "osvoboditvi Madžarske" in poudaril: "Večina brez primere, mandat brez primere, vendar obenem tudi odgovornost brez primere"[1][2]. Napovedal je radikalno "deorbanizacijo", saj je država po njegovih besedah "izropana, izkoriščena, izdana, zadolžena in uničena", kar mu ustavna večina omogoča za odstranitev zlorab moči[1][5].
Ta prelom je posledica Magyarevega vzpona poleti 2024, ko je prevzel vodstvo Tisze in izkoristil nezadovoljstvo z Orbišnovim volilnim sistemom, ki je 16 let zagotavljal prevlado Fidesza, a tokrat eksplodiral v nasprotnem smislu[1][6]. Ankete so že napovedovale prednost Tisze (55€€“57 odstotkov glasov proti 37€€“38 odstotkom Fidesza), a realnost je presegla pričakovanja[3][4]. Madžarska se tako sooča z novo ero, kjer bo 45-letni Magyar prevzel premierski položaj, njegova stranka pa bo imela moč za ustavne spremembe v palači na bregu Donave[1]. Volitve so potekale brez večjih incidentov, kljub dolgim kolonam pred volišči in rekordnim vmesnim udeležbam (66 odstotkov do 15. ure)[2]. Ta dogodek ni le konec ene ere, temveč tudi signal sprememb v srednjeevropski politiki[3][5]. (Besed: 378)
