Datum: 26.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Rusija
Putin podpiše odlok o uvedbi vojnega stanja v okupiranih ukrajinskih regijah
25. aprila 2026 je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok o uvedbi vojnega stanja v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki so pod ruskim nadzorom in jih je Moskva z referendumi pred mesecem dni priključila k Rusiji. Ta novica predstavlja pomemben razvoj v tekočem konfliktu z Ukrajino, saj odlok stopi v veljavo 28. aprila (četrtek) in guvernerjem teh regij daje dodatna pooblastila.[1] V skladu z rusko zakonodajo uvedba vojnega stanja omogoča krepitev oboroženih sil, uvedbo policijske ure, omejitve gibanja, cenzuro medijev ter pridržanje tujih državljanov brez posebnih omejitev. Putin, ki ga nekateri v medijih označujejo kot "Vladimir Grozni", s tem ukrepom krepi nadzor nad novo pridobljenimi ozemlji, kjer so se pred kratkim odvili omenjeni referendumi.[1]
Ta poteza je strateško pomembna, saj prikazuje rusko prilagajanje na bojišče. Ruske sile so se v zadnjem mesecu umaknile iz nekaterih območij, kjer je Ukrajina izvedla ofenzivo (ki jo je stala okoli 5000 vojakov, nato še 6000 pri napadih na Herson), hkrati pa so z intenzivnim topniškim ognjem oslabili ukrajinske enote brez večjih lastnih izgub. Sile so se premestile prav na območja z referendumi, kjer zdaj vojno stanje omogoča hitrejšo mobilizacijo in obrambo.[1] Analitiki to vidijo kot odgovor na ukrajinske protinapade, ki so Rusijo prisilili k preoblikovanju fronte, a hkrati krepi Putinov imperialni pristop, ki ga nekateri označujejo za nesmiseln in negativen v osnovi, saj Rusija ne izpolnjuje pogojev za dolgoročno dominacijo.[1]
Mednarodne posledice so široke: uvedba vojnega stanja lahko poslabša humanitarno krizo v regijah, kjer že zdaj poročajo o omejevanju svoboščin, ter poveča napetosti z Zahodom. Evropske države, vključno s Slovenijo, medtem razpravljajo o lastnih obrambnih ukrepih, kot je protiraketni ščit, ki ga podpira tudi Golobova vlada, delno zaradi ruske grožnje, čeprav ne izključno.[1] Ta dogodek ni le notranje-ruski, temveč signalno krepi strah pred eskalacijo konflikta, ki bi lahko vplival na globalno varnost, energetske dobave in migracijske tokove. (248 besed)
