Datum: 26.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Rusija in Kitajska z vetom v ZN preprečili resolucijo o Hormuški ožini, tik pred Trumpovim ultimatumom Iranu

25. aprila 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Kitajsko, veta, ki sta jo skupaj z Rusijo vložila v Varnostnem svetu Združenih narodov (VS ZN) proti resoluciji o Hormuški ožini. Ta poteza je blokirala predlog, ki ga je predložila ZDA in zavezniki, namenjen zagotavljanju svobode plovbe skozi strateško pomembno ožino, kjer je Iran nedavno oviral trgovske ladje in napadal civilno infrastrukturo.[4] Osnutek resolucije je prejel 11 glasov za, dva proti (Rusija in Kitajska) ter dve vzdržitvi, kar je pomenilo, da veta ni omogočila sprejetja.[4]

Veta sta bila vložena le nekaj ur pred iztekom ultimatuma ameriškega predsednika Donalda Trumpa iranskim oblastem, kar je še povečalo napetost.[4] Kitajski veleposlanik pri ZN Fu Cong in ruski kolega Vasilij Nebenzja sta ZDA in Izrael neposredno obtožila za zaostrovanje konflikta ter poudarila, da je prednostna naloga takojšnja ustavitev vojaških operacij.[4] Končna različica osnutka je bila močno razvodenjena po tednih pogajanj: omejila se je na Hormuško ožino (brez sosednjih vod), opustila sklicevanje na pooblastilo VS ZN za ukrepanje in uporabo sile ter zgolj spodbujala "usklajevanje prizadevanj obrambne narave, ki so sorazmerna z okoliščinami".[4]

Ta dogodek poudarja kitajsko-rusko zavezništvo v VS ZN, ki pogosto blokira zahodne iniciative v Bližnjem vzhodu. Kitajska, odvisna od Hormuške ožine za uvoz nafte (skoraj 15 % svetovnih dobav), je s tem zaščitila svoje energetske interese pred morebitnim eskalacijo, ki bi dvignila cene energentov in prizadela njeno gospodarstvo.[4] Hkrati je novica nova, saj ni bila omenjena v prejšnjih kontekstih, in odraža širše geopolitične napetosti med Kitajsko, ZDA ter njenimi zavezniki. Brez resolucije ostaja plovba skozi ožino ranljiva, kar lahko vpliva na globalne dobavne verige, vključno z evropskim uvozom iz Kitajske.[3][4] (248 besed)