Datum: 29.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska uvedla 84-odstotne carine na celoten uvoz ameriškega blaga kot odgovor na ameriške 145-odstotne carine
Včeraj, 28. aprila 2026, je bila najbolj pomembna novica iz Kitajske uvedba 84-odstotnih carin na celoten uvoz ameriškega blaga, kar je neposreden odziv na ameriško odločitev o 145-odstotnih carinah na kitajsko blago.[4] Ameriška administracija pod predsednikom Donaldom Trumpom je potrdila, da so nove carine na Kitajsko dosegle 145 odstotkov, saj so k sredinim napovedanim 125 odstotkom prišteli že obstoječe 20-odstotne carine, uvedene zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku fentanila v ZDA.[4] Te ameriške carine ne zajemajo določenih izdelkov, kot so aluminij, jeklo, avtomobili, baker, farmacevtski izdelki, polprevodniki, les in energetski viri, za katere veljajo ločene 25-odstotne ali druge dajatve.[4]
Kitajska je na to reagirala ostro: poleg carin je uvedla dodatne omejitve za več ameriških podjetij, vključno s prepovedjo vstopa njihovim vodstvenim delavcem na Kitajsko in prepovedjo vlaganj v državi.[4] Predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je na družbenih omrežjih sporočila: "Kitajska vlada se ne boji ameriških provokacij. Mi smo Kitajci."[4] Ta eskalacija zaostruje trgovinsko vojno med obema velesiloma, ki se je začela že 5. aprila z 10-odstotnimi univerzalnimi carinami ZDA, nato pa 9. aprila z carinami za 60 "najhujših kršiteljev".[4]
Posledice so globalne: evropske članice so podprle izvedbeni akt Evropske komisije, ki začasno ustavlja izvajanje nekaterih ukrepov za 90 dni, medtem ko je bivši guverner Bank of England Mark Carney Trumpovo odločitev označil za "dobrodošel oddih za svetovno gospodarstvo".[4] Kanada in ZDA načrtujeta pogajanja o novih gospodarskih in varnostnih odnosih po volitvah 28. aprila.[4] Ta novica izstopa zaradi neposrednega vpliva na svetovno trgovino, oskrbo s surovinami in tehnologijo, saj Kitajska predstavlja ključnega dobavitelja, ZDA pa največje potrošniško tržišče. Analitiki opozarjajo na potencialne motnje v dobavnih verigah, višje cene za potrošnike in upočasnitev gospodarske rasti, zlasti v sektorjih elektronike in avtomobilizma.[4] V primerjavi z drugimi dogodki, kot je protest proti kitajski baterijski tovarni CATL na Madžarskem, ta trgovinska eskalacija prevladuje po obsegu in takojšnjih posledicah.[3][4] (248 besed)
