Datum: 30.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska uvedla 84-odstotne carine na celoten uvoz ameriškega blaga kot odgovor na Trumpovo eskalacijo trgovskega spora

Včeraj, 29. aprila 2026, je najbolj pomembna novica, povezana s Kitajsko, eskalacija trgovinskega spora med Kitajsko in ZDA, kjer je kitajska vlada uvedla 84-odstotne carine na celoten uvoz ameriškega blaga. Ta ukrep je neposreden odziv na ameriško odločitev, da se carine na kitajski uvoz zvišajo na skupno 145 odstotkov €€“ vključno z novimi 125-odstotnimi dodatnimi carinami, ki ne upoštevajo že obstoječih 20-odstotnih dajatev zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku fentanila v ZDA[3]. Ameriški predsednik Donald Trump je sredo napovedal povišanje na 125 odstotkov zaradi "nespoštovanja do svetovnih trgov", Bele hiše pa je danes pojasnila, da to pomeni skupno 145 odstotkov, izvzete pa so nekatere kategorije kot aluminij, jeklo, avtomobili, baker, farmacevtika, polprevodniki, les in energenti[3].

Predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je na družbenih omrežjih zapisala: "Kitajska vlada se ne boji provokacij. Mi smo Kitajci. Ne bomo se uklonili," ob tem pa objavila video nekdanjega vodje kitajske komunistične partije[3]. Ta poteza prihaja v kontekstu širšega trgovinskega boja: Trump je že 5. aprila uvedel 10-odstotne univerzalne carine, 9. aprila pa carine za 60 "najhujših kršiteljev" z 90-dnevnim premorom, medtem ko je za Kitajsko posebej zaostril ukrepe[3]. Evropski voditelji, kot Donald Tusk, pozivajo k izkoriščanju premora za ohranjanje odnosov z ZDA[3].

Novica je ključna, saj ogroža kitajski izvoz, ki raste najhitreje pri električnih vozilih, avtomobilskih komponentah, strojih, ladjah in polprevodnikih €€“ z letnimi stopnjami nad 20 odstotkov, delež visokotehnoloških izdelkov pa presega 30 odstotkov skupnega izvoza[2]. Mednarodni denarni sklad sicer napoveduje 4,5-odstotno rast kitajskega BDP v 2026, a krepijo se tveganja iz ZDA, vključno z morebitnimi 25-odstotnimi carinami na države, ki poslujejo z Iranom, kjer je Kitajska največji kupec iranske nafte[2]. To lahko poveča negotovost za kitajske izvoznike in finančne trge, obenem pa kaže na kitajsko strategijo nepopustljivosti v globalni trgovinski vojni[2][3]. (248 besed)