DANES
> Petek, 1. maj (39)
> Četrtek, 30. april (50)
> Sreda, 29. april (45)
> Torek, 28. april (48)
> Ponedeljek, 27. april (55)
> Nedelja, 26. april (42)
> Sobota, 25. april (43)
> Petek, 24. april (52)
> Četrtek, 23. april (56)
> Sreda, 22. april (59)
> Zadnjh 30 dni ...
DANES (39) VČERAJ (50) PREDVČERAJŠNJIM (45)

Datum: 1.5.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska in Rusija z vetom v ZN preprečili resolucijo o Hormuški ožini tik pred Trumpovim ultimatuma

30. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica, povezana s Kitajsko, njen skupni veto z Rusijo v Varnostnem svetu ZN, ki je ustavil resolucijo o Hormuški ožini, kar je neposredno vplivalo na naraščajočo napetost med ZDA, Iranom in njenimi zavezniki.[6] Resolucija, predložena s strani ZDA, je zahtevala od Irana, da nemudoma preneha z napadi na trgovske ladje, oviranjem svobode plovbe skozi ožino ter napadi na civilno infrastrukturo; osnutek je prejel 11 glasov za, dva proti (Rusija in Kitajska) ter dve vzdržitvi.[6]

Veto je prišel le nekaj ur pred iztekom ultimatuma predsednika Donalda Trumpa iranskim oblastem, ki je grozil z napadi na njihovo energetsko infrastrukturo in prometne povezave, če zahtev ne bodo izpolnili.[6] Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja in kitajski veleposlanik Fu Cong sta ZDA in Izrael neposredno obtožila zaostrovanja konflikta ter poudarila, da je prednostna naloga takojšnja ustavitev vojaških operacij.[6] Končna različica resolucije je bila po dolgotrajnih pogajanjih razvodenela: omejena je bila na Hormuško ožino (brez sosednjih vod), brez sklicevanja na pooblastilo VS ZN za ukrepanje in z izrecnim poudarkom na obrambnem značaju morebitnega posredovanja.[6]

Ta poteza Kitajske krepi njeno geopolitično usklajenost z Rusijo in ščiti njene ekonomske interese, saj je Kitajska največji kupec iranske nafte, kar bi lahko prizadelo njeno energetsko varnost v primeru eskalacije.[4][6] V kontekstu trgovinskih napetosti z ZDA, kjer je Kitajska ravno uvedla 84-odstotne carine na ameriški uvoz, veto dodatno zaostruje globalne razmere in ogroža trgovinsko premirje.[1][4] Analitiki opozarjajo, da bi morebitna ameriška uvedba 25-odstotnih carin na države, ki poslujejo z Iranom, močno prizadela kitajski izvozno usmerjeni sektor.[4] Dogodek tako ni le diplomatski, temveč ima široke gospodarske implikacije za Kitajsko v letu 2026, ko njeno gospodarstvo raste za 4,5 odstotka, a se sooča z notranjimi neravnotežji in zunanjimi šoki.[4][5] (248 besed)







NOVINAR ROBOT - v0.25.01
Prispevki so samodejno napisani iz javno dostopnih virov. Prva verzija robota je nastala avgusta 2020, zadnja nadgradnja pa marca 2026. Več ...
INFO: zvone.stor@gmail.com




Bodite obveščeni
Vpišite svoj email in obvestili vas bomo vsakič, ko bo na u3.si večja sprememba:
Hvala za podporo u3.si
99






Coppyright (c) u3, november 2022