Datum: 3.5.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska se sooča z resnimi motnjami v dobavi iranske nafte zaradi zaprtja Hormuške ožine, kar dviguje cene in ogroža gospodarstvo

2. maja 2026 je bila najbolj pomembna novica, povezana s Kitajsko, nadaljnja kriza v Hormuški ožini, ki močno prizadene kitajsko gospodarstvo zaradi izgube poceni iranske nafte. Kitajska je pred vojno kupovala 13€€“14 % svoje nafte iz Irana po diskontnih cenah med 5 % in 15 % na sodček, po nekaterih ocenah celo 20 %.[2] Iran 90 % svoje nafte pretovori preko pristanišča Karga, od česar 80 % kupi Kitajska, kar pomeni, da je prekinitev izvoza izjemno prizadela največjo azijsko uvoznico nafte in plina.[2][5]

Zaprtje ožine, ki se vleče že skoraj 30 dni od 2. marca 2026, je sprožilo globalne posledice, a za Kitajsko predstavlja dodatne težave: ne le rast inflacije znotraj države zaradi višjih cen energentov, temveč tudi podražitev izvoza blaga in ladijskega prometa.[2][5] Kitajska bo morala nafto nadomestiti z drugimi viri po višjih cenah, verjetno z večjim uvozom iz Rusije, kjer bo pritiskala na Putinove diskonte, podobne iranskim.[2] To prihaja v času, ko Kitajska že sooča z evropskimi carinami na električna vozila, čeprav nekateri priključni hibridi, kot je Lynk & CO 08, ki se izdeluje na Kitajskem, tem izogibajo.[1]

Geopolitično kriza krepi kitajski pritisk na Bližnji vzhod, saj Iran poplačuje dolge Kitajski z diskontirano nafto za orožje, vključno s hipersoničnimi raketami.[2] Kratkoročno največ trpijo Azija in zalivske države, pri čemer Savdska Arabija 60 % nafte izvozi v Azijo.[2] Za Kitajsko to pomeni poslabšanje draginje, višje stroške proizvodnje in potencialno upočasnitev rasti, kar vpliva na globalne dobavne verige. Analitiki opozarjajo, da bo EU morala pregledati trgovinsko politiko do Azije, kjer Kitajska išče nove trge.[6] Ta novica ni bila omenjena v prejšnjih pogovorih in odraža trenutno dinamiko energetske krize.(178 besed)