Datum: 22.5.2026 10:25:43 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 21. maj 2026

Na podlagi dostopnih slovenskih virov je mogoče razbrati predvsem splošno sliko o tem, katere skupine bolezni so pri nas najpogostejše, ne pa zanesljivo in natančno navesti, katere so bile včeraj konkretno najpogostejše. Aktualni dnevni podatki o obolevnosti se namreč zbirajo v različnih informacijskih sistemih (NIJZ, bolnišnice, ambulante), javno pa so praviloma objavljeni kot agregirane, tedenske ali letne statistike, ne kot sprotna dnevna lestvica najpogostejših diagnoz. Zato je mogoče govoriti le o najpogostejših tipih bolezni, ki bi jih med včerajšnjimi obiski zdravnikov skoraj gotovo našli med najbolj zastopanimi.

Med njimi so v ospredju kronične nenalezljive bolezni, ki v Sloveniji povzročajo približno štiri petine vseh smrti. V ambulantah se to odraža v zelo pogostih pregledih zaradi težav s srcem in ožiljem ter zaradi različnih oblik sladkorne bolezni. Kardiovaskularne bolezni so tesno povezane z načinom življenja, kot so prehranske navade, telesna neaktivnost in kajenje, zato zdravniki velik del časa posvečajo spremljanju bolnikov, prilagajanju terapije in preventivnemu svetovanju. Podobno je pri sladkorni bolezni, kjer so redne kontrole, laboratorijske preiskave in načrtovanje zdravljenja vsakodnevni del dela družinskih zdravnikov in specialistov.

Poleg tega k pogostim razlogom za obisk zdravnika sodijo različne oblike raka in s tem povezani pregledi, kontrolni izvidi ter onkološka obravnava. čeprav raka ne zaznamo nujno kot €€{-14949}najpogostejšo€€{-14939} diagnozo v enem samem dnevu, je v ozadju stalno visoka pojavnost, kar se pozna v številu pregledov, diagnostičnih preiskav in kontrol po zdravljenju. Posledično je onkološka dejavnost stalno močno prisotna, ne le v terciarnem zdravstvu, ampak tudi v primarnem, kjer se prvič zaznajo sumljivi znaki in se bolniki napotijo naprej.

Zelo pogosto se v ambulantah pojavljajo tudi kronične bolezni dihal, med katerimi ima posebno težo astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Ti bolniki potrebujejo redno spremljanje, prilagajanje terapije ter občasno zdravljenje poslabšanj, kar prispeva k temu, da so bolezni dihal med vsakodnevnimi najpogostejšimi razlogi za klinične preglede. K temu je treba prišteti še sezonsko nihanje zaradi akutnih okužb dihal, ki občasno preobremenijo ambulante in urgentne službe, čeprav so uradno klasificirane kot nalezljive in ne kot kronične nenalezljive bolezni.

Poseben sklop predstavljajo duševne motnje, predvsem anksioznost in depresija, ki so v Sloveniji izjemno razširjene, čeprav so pogosto poddiagnosticirane. Tudi včeraj so se mnogi pacienti verjetno obrnili na svojega zdravnika prav zaradi dolgotrajne izčrpanosti, motenj spanja, občutkov tesnobe ali potrtosti in zaradi stiske, povezane z vsakodnevnimi obremenitvami. V takšnih primerih se zdravnik pogosto ne ukvarja le z zdravstvenim, ampak tudi s socialnim vidikom težav, kar se v statistiki kaže kot naraščajoče breme duševnih bolezni.

Hkrati ne gre zanemariti nalezljivih bolezni, ki so v Sloveniji še vedno pomemben del vsakodnevne prakse, čeprav jih pogosto preprečujemo s cepljenjem. Včerajšnji dan je bil po vsej verjetnosti podoben drugim dnem v tem obdobju, ko ambulante obravnavajo različne okužbe dihal in prebavil, medtem ko resnejše ali redkejše nalezljive bolezni nastopajo v manjšem številu, a z večjo obremenitvijo za posameznika in zdravstveni sistem. Učinek cepljenja se kaže v tem, da so nekatere nekoč zelo pogoste otroške bolezni danes razmeroma redke, a strokovnjaki opozarjajo, da se ob padanju precepljenosti lahko hitro znova pojavijo.

Ne smemo pozabiti niti na skupino redkih bolezni, ki so posamezno zelo redke, skupaj pa prizadenejo presenetljivo veliko ljudi. čeprav v statistiki enega dne ne bodo med najpogostejšimi diagnozami, so za prizadete družine ogromno breme in zahtevajo kompleksno, pogosto doživljenjsko obravnavo. V vsakem dnevu, tudi včeraj, v Sloveniji živijo in se zdravijo ljudje z redkimi genetskimi in presnovnimi motnjami, ki potrebujejo specializirana znanja in dobro organizirano mrežo zdravstvenih in podpornih služb.

če povzamemo, zaradi načina zbiranja in objave podatkov ni mogoče odgovorno in natančno navesti, katere konkretne bolezni so bile včeraj statistično najpogostejše, pač pa se lahko opremo na ustaljene vzorce in vemo, da pomemben delež obravnav predstavljajo kronične nenalezljive bolezni, med njimi bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, kronične bolezni dihal in pogoste duševne motnje, ob tem pa vsakodnevno prihaja tudi do številnih primerov nalezljivih bolezni ter obravnav ljudi z redkimi boleznimi.