Datum: 26.5.2026 9:56:29 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v ponedeljek, 25. maj 2026
Za včerajšnje stanje po posameznih boleznih v Sloveniji ni javno dostopnega enotnega, sprotno posodobljenega pregleda, ki bi natančno in za celotno državo pokazal, katere bolezni so bile tisti dan objektivno "najpogostejše". Redni podatki in uradna poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih institucij so večinoma tedenska, mesečna ali letna, zato je za en sam dan možno govoriti predvsem o tipičnem vzorcu, ki se običajno kaže v ambulantah in bolnišnicah, ne pa o popolni statistični sliki za včerajšnji datum.[2][3]
V slovenskem prostoru so na ravni prebivalstva praviloma najbolj razširjene različne kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno€€‘žilne bolezni, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, kronične bolezni dihal, nekatere duševne motnje in rakave bolezni.[3][6][7] To pomeni, da so ambulante družinske medicine in specialistične ambulante tudi včeraj večino časa obremenjevale kontrole bolnikov z visokim krvnim tlakom, koronarno boleznijo srca, kroničnim popuščanjem srca ali po preboleli možganski kapi, pa redni pregledi in prilagajanje terapije pri sladkorni bolezni, spremljanje bolnikov z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo ter obravnava bolečin v hrbtenici in sklepih, ki pomembno zmanjšujejo kakovost življenja.[3][6][7] Pri tem se v ozadju odvijajo tudi številni onkološki pregledi, diagnostika in kontrolni obiski pri najpogostejših rakih, kot so rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate, saj se pojavnost vseh rakavih bolezni v Sloveniji dolgoročno postopno povečuje, kar se odraža v stalnem toku novih in kontrolnih onkoloških obravnav.[3][7]
Poleg kroničnih bolezni, ki ustvarjajo stalno in predvidljivo obremenitev sistema, ima pomembno vlogo še spekter nalezljivih bolezni, ki se v statistikah pojavljajo kot najpogostejše v populaciji in se med seboj razlikujejo po načinu prenosa in sezoni.[2] Epidemiološke ocene za Slovenijo poudarjajo, da so med nalezljivimi boleznimi zelo pogoste respiratorne okužbe, ki se prenašajo kapljično, ter različne prebavne okužbe in zoonoze, povezane z živalskimi viri.[2] V praksi to pomeni, da urgentne ambulante, dežurne službe in ambulante družinske medicine vsak dan €€“ tudi včeraj €€“ srečujejo velik del bolnikov z akutnimi okužbami dihal in prebavil, čeprav se konkretne številke po dnevih močno spreminjajo glede na letni čas, obremenjenost šol, vrtcev in delovnih okolij ter aktualen krožeč virus.
V zadnjih letih je pomemben del obremenitve predstavljal COVID€€‘19, ki je v obdobjih valov po podatkih dnevnih poročanj ustvarjal opazno prisotnost novih primerov in hospitalizacij.[4][5] Tudi kadar je bila smrtnost določen dan ničelna, so bile v ozadju nove potrjene okužbe in obravnave bolnikov z blažjim ali srednje težkim potekom.[5] V tipični vsakdanji sliki €€“ včeraj ni bila izjema, če ni šlo za popoln epidemiološki zatišje €€“ se tako srečujejo bolniki, ki prihajajo zaradi posledic prebolele okužbe, kontrolne diagnostike po hospitalizaciji ali zaradi drugih respiratornih okužb, ki jih bolniki subjektivno pogosto enačijo ali mešajo s koronavirusno boleznijo. epidemiološki dokumenti pa COVID€€‘19 še naprej navajajo skupaj z drugimi respiratornimi boleznimi, kot so gripa in pljučnice, med ključnimi nalezljivimi boleznimi, ki občasno močno obremenijo zdravstveni sistem.[2]
V ozadju akutnih in kroničnih težav se odvija tudi velik del obravnave duševnih motenj, ki sodijo med pogostejše kronične nenalezljive bolezni in so vse pomembnejši del javnozdravstvene slike.[3][7] V ambulantah in pri psihiatričnih službah se tako vsak dan pojavljajo osebe z anksioznostjo in depresijo, ki zaradi dolgotrajnosti stanja pogosto potrebujejo ponavljajoče se kontrole, prilagajanje zdravljenja in podporo, zato tudi včerajšnje število takšnih obiskov ni zanemarljivo, čeprav so ti stiki manj vidni kot število obiskov zaradi akutnih telesnih težav.[7] Ker gre za stanja, ki niso vezana na posamezen dan, ampak na mesece ali leta, je glavni "včerajšnji" poudarek v tem, da jih zdravstveni sistem kontinuirano spremlja in se zaradi njih odvija znaten del vsakdanjega dela.
Na drugi strani ocene ogroženosti in epidemiološko spremljanje navajajo celo vrsto zoonoz in drugih specifičnih nalezljivih bolezni, ki v Sloveniji niso nujno vsak dan številčno množične, so pa stalno prisotne v ozadju in se pojavljajo v posameznih primerih ali manjših skupkih.[2][1] Mednje sodijo bolezni, ki se prenašajo z živalmi ali preko klopov in drugih vektorjev, kot so različne črevesne okužbe, klopne bolezni in redkejše hemoragične mrzlice; primer sorodne bolezni, ki jo v Sloveniji bolj poznamo, je t. i. mišja mrzlica, za katero strokovnjaki navajajo, da se v državi pojavi nekaj prijav na leto, zlasti v "mišjih letih", ko je glodavcev več.[1][2] Posamezni primeri takšnih bolezni lahko tudi včerajšnjega dne pomenijo zahtevnejšo diagnostiko in hospitalizacijo, čeprav so po številu neprimerljivo manj zastopani kot običajne kronične in respiratorne bolezni.
V praksi je torej včerajšnji dan v Sloveniji verjetno potekal podobno kot tipičen delovni dan v zadnjih letih: v ospredju so bili obiski zaradi kroničnih srčno€€‘žilnih in presnovnih bolezni, kroničnih bolezni dihal in kostno€€‘mišičnega sistema, stalno spremljanje in zdravljenje raka ter duševnih motenj, med nalezljivimi boleznimi pa predvsem različne akutne okužbe dihal in prebavil ter občasni primeri bolezni, povezanih z vektorji in živalmi.[2][3][6][7] Pri tem je pomembno, da dnevni vrhovi in padci pri posameznih diagnozah ne spreminjajo osnovnega dejstva, da kronične nenalezljive bolezni ostajajo vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji, nalezljive bolezni pa se v različnih valovih in sezonah prepletajo z njimi ter občasno okrepijo pritisk na primarno in bolnišnično raven zdravstvenega sistema.[2][3]
