Datum: 29.5.2026 9:44:54 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 28. maj 2026
Na podlagi javno dostopnih podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere bolezni so bile včeraj v Sloveniji dejansko *najpogostejše* v smislu dnevnega seznama po pogostosti, saj NIJZ in drugi uradni viri sproti ne objavljajo tako podrobnega, dnevno razčlenjenega pregleda za vse diagnoze. Redno se objavljajo tedenska ali mesečna poročila o nalezljivih boleznih ter dolgoročne ocene o najpogostejših nalezljivih in nenalezljivih obolenjih v populaciji, iz katerih lahko razberemo predvsem splošne trende. Tako je v uradni oceni ogroženosti nalezljive bolezni pri ljudeh zapisano, da so nalezljive bolezni nasploh med najpogostejšimi boleznimi v populaciji, pri čemer posamezen prebivalec v povprečju preboli od ene do deset nalezljivih bolezni na leto.[3] V isti analizi poudarjajo, da med prijavljenimi nalezljivimi boleznimi izrazito prevladujejo respiratorne bolezni, ki predstavljajo približno polovico vseh prijavljenih primerov; sem sodijo različna vnetja zgornjih dihal in druge okužbe, ki se prenašajo kapljično.[3] Po drugi strani NIJZ za nenalezljive bolezni navaja, da so kronične nenalezljive bolezni €€“ zlasti srčno-žilne bolezni, različne vrste raka, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in bolezni kostno-mišičnega sistema €€“ vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti in povzročajo do okoli 80 % vseh smrti v Sloveniji.[4] Iz tega je mogoče sklepati, da je v vsakem danem dnevu, tudi včeraj, v ozadju ogromno število ljudi, ki se zdravijo ali živijo z eno od teh kroničnih bolezni, čeprav se v javnih poročilih navadno ne pojavljajo kot dnevne €€{-14949}novice€€{-14939}.
če se osredotočimo na bolj konkretne primere, je pri nalezljivih boleznih v Sloveniji pomembno, da poleg običajnih respiratornih okužb že dalj časa spremljamo tudi bolezni, ki jih prenašajo klopi in drug mrčes. V državni oceni ogroženosti je na primer izrecno navedeno, da sta klopni meningoencefalitis in borelioza med najpogostejšimi boleznimi, ki jih pri nas prenaša mrčes, pri čemer je borelioza opisana kot najpogostejša tovrstna bolezen v Sloveniji.[3] To pomeni, da je v sezoni klopov praktično vsak dan mogoče pričakovati nove primere teh okužb, tudi če niso posebej izpostavljeni v vsakodnevnih novicah. Podobno velja za številne respiratorne okužbe, ki se pojavljajo sezonsko; epidemiološka ocena poudarja, da respiratorne nalezljive bolezni vsako leto znova predstavljajo približno polovico vseh prijavljenih primerov nalezljivih bolezni, kar v praksi pomeni, da ambulante vsak dan, tudi včeraj, obravnavajo precejšen delež pacientov zaradi akutnih okužb dihal.[3]
Na področju kroničnih nenalezljivih bolezni je slika nekoliko drugačna, saj tu ne govorimo o €€{-14949}včeraj na novo odkritih€€{-14939} primerih v enakem smislu kot pri nalezljivih boleznih, ampak o veliki populaciji ljudi, ki že živijo z diagnozo in se kronično zdravijo. NIJZ posebej poudarja, da so med najpomembnejšimi srčno-žilnimi boleznimi v Sloveniji zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen in kronična ledvična bolezen, pri čemer so te bolezni pogosto povezane z aterosklerozo in nezdravimi življenjskimi navadami.[4] V vsakem običajnem dnevu, tudi včeraj, so zato v bolnišnicah in ambulantah prisotni številni bolniki, ki prihajajo na kontrole zaradi teh stanj, prejemajo terapijo, se rehabilitirajo po srčnem infarktu ali možganski kapi, ali pa so hospitalizirani zaradi zapletov teh kroničnih bolezni. Poleg srčno-žilnih bolezni NIJZ navaja, da med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, rak debelega črevesa in danke, rak pljuč, dojke in prostate, pri čemer se skupna pojavnost rakavih bolezni postopno povečuje.[4] V praksi to pomeni, da se vsak dan potrjujejo novi primeri raka, drugi bolniki zaključujejo zdravljenje, tretji so v fazi kemoterapije, obsevanja ali pooperativnega okrevanja, čeprav javnost večinoma vidi le agregirane letne številke.
Za razumevanje €€{-14949}najpogostejših bolezni včeraj€€{-14939} je zato uporabno zavedanje, da uradna statistika deluje s časovnim zamikom in da se v ospredje poročanja navadno prebijejo le bolj izstopajoči dogodki, kot so večji izbruhi ali nove, neobičajne bolezni. Primer takšnega izstopajočega pojava so nalezljive bolezni živali, ki pritegnejo pozornost, ker imajo velike gospodarske in posredne javnozdravstvene posledice. V Sloveniji so denimo v zadnjem večjem izbruhu zabeležili obsežno širjenje bolezni modrikastega jezika pri drobnici in govedu, pri čemer je bilo laboratorijsko potrjenih več deset obratov z okužbami in je šlo za do tedaj največji zabeležen izbruh te bolezni v državi.[2] Ta bolezen sicer ne prizadene ljudi, a primer ilustrira, da lahko nek konkreten dan zaznamuje izrazito porast določene bolezni, kadar pride do izbruha, medtem ko je večina drugih obolenj €€{-14949}tihih€€{-14939} in prisotnih v ozadju v stalnem, a manj opaznem obsegu.
čeprav torej ni mogoče navesti natančne včerajšnje lestvice po pogostosti za Slovenijo, se iz dolgoročnih podatkov da sklepati, da dnevno največ ljudi obišče zdravnika zaradi akutnih nalezljivih bolezni dihal in prebavil ter drugih pogostih okužb, hkrati pa v sistemu zdravstva dominirajo bolniki s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen ter kronične bolezni dihal in kostno-mišičnega sistema.[3][4] Tem skupinam bolezni je podrejena organizacija večine zdravstvenih storitev, kar pomeni, da so bile tudi včeraj te bolezni v ozadju najpogostejšega vsakodnevnega dela v ambulantah, bolnišnicah in na primarni ravni.
