Datum: 3.6.2026 10:24:31 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 2. junij 2026
Za včeraj ni javno dostopnega pregleda, ki bi natančno in sproti naveden za kateri dan katere bolezni so bile najpogostejše v Sloveniji, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje objavlja podatke v obliki tedenskih, mesečnih ali letnih pregledov in ne dnevnih seznamov za splošno javnost.[7]
če vprašanje razumemo širše, kot zanimanje za to, s katerimi boleznimi se slovenski zdravstveni sistem in prebivalci največ ukvarjamo v zadnjem času, potem podatki kažejo, da v ospredju ostajata dve veliki skupini težav: nalezljive bolezni, ki se širijo v valovih ali sezonsko, ter kronične nenalezljive bolezni, ki so dolgoročno najpomembnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti.[3][4] Nalezljive bolezni so v populaciji zelo pogoste in zajemajo predvsem različne okužbe dihal, prebavil ter bolezni, ki jih prenašajo klopi in drugi zajedavci.[3] V hladnejšem delu leta so v ospredju predvsem virusne okužbe dihal, kjer med najpogostejšimi povzročitelji poleg navadnega prehlada in sezonske gripe nastopajo tudi COVID€€‘19 ter respiratorni sincicijski virus, ki je posebej pomemben pri najmlajših in starejših.[5] Takšne okužbe običajno ne zahtevajo hospitalizacije, vendar lahko pri ranljivejših skupinah vodijo v pljučnice in poslabšanja že prisotnih kroničnih bolezni, kar je za zdravstveni sistem pomembnejše od same številčnosti primerov.
V toplejšem delu leta se slika delno spremeni in večji delež predstavljajo bolezni, povezane z vektorji, kot so klopi in komarji.[3] V Sloveniji so iz tega vidika pomembne predvsem okužbe, ki jih prenašajo klopi, denimo klopni meningoencefalitis in borelioza, ter druge bolezni, ki se širijo preko krvosesnih žuželk, čeprav so nekatere od teh pri nas redke ali se pojavljajo predvsem kot uvoženi primeri.[3] Za javno zdravje so pomembni tudi manj pogosti, a resnejši dogodki, na primer bolezni, ki jih povzročajo hantavirusi; strokovnjaki poudarjajo, da v Sloveniji ob klasični mišji mrzlici spremljajo tudi sorodne oblike, ki sicer niso številčne, a imajo lahko težak potek in visoko smrtnost, zato jih epidemiologi skrbno nadzorujejo.[1]
Na drugi strani statistike jasno kažejo, da so v ozadju vsakdana v ambulantah in bolnišnicah najpogostejše kronične nenalezljive bolezni, med katerimi izstopajo srčno€€‘žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema in nekatere duševne motnje.[4] Te bolezni ne nastopajo kot kratki izbruhi, temveč trajajo leta ali desetletja in so odgovorne za približno 80 odstotkov vseh smrti v Sloveniji, kar pomeni, da se z njihovimi posledicami srečujemo vsak dan, neodvisno od trenutnih epidemioloških razmer.[4] V praksi to pomeni, da so ambulante družinske medicine, internistične in onkološke ambulante ter psihiatrične službe stalno obremenjene z bolniki, ki imajo težave s krvnim tlakom, boleznimi srca in žilja, različnimi vrstami raka, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, depresijo ali anksioznimi motnjami.[4]
Poleg teh dveh velikih skupin se v Sloveniji srečujemo tudi z redkimi boleznimi, ki same po sebi niso najpogostejše, vendar je njihovo skupno breme zaradi velikega števila različnih diagnoz in pogosto življenjsko ogrožajočega poteka pomembno.[6][8] Redke bolezni so večinoma kronične, napredujoče in pogosto neozdravljive, zaradi česar bolniki potrebujejo dolgotrajno, zelo specializirano obravnavo, kar še dodatno obremenjuje zdravstveni sistem.[6][8] V ozadju zadnjih let pa je treba omeniti tudi spremljanje novih ali ponovno pojavljajočih se okužb, kot so opičje koze in druge virusne bolezni, pri katerih NIJZ uporablja tudi spremljanje povzročiteljev v odpadnih vodah in druge sodobne nadzorne pristope, da bi pravočasno zaznal širjenje in se ustrezno odzval.[7]
če torej vprašamo, katere bolezni so bile €€{-14949}včeraj€€{-14939} najpogostejše, odgovor ni v obliki natančnega dnevnega seznama, temveč v razumevanju, da vsak konkreten dan v Sloveniji prevladuje kombinacija stalno prisotnih kroničnih bolezni in spreminjajočega se nabora nalezljivih okužb, ki sledijo letnim časom, vedenju ljudi in globalnim trendom širjenja bolezni.[3][4][5]
