Datum: 4.6.2026 9:40:12 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 3. junij 2026
Za včerajšnji dan v Sloveniji ni javno dostopnih podatkov, ki bi natančno in ažurno povedali, katere bolezni so bile tisti konkretni dan najpogostejše; takšni registri se običajno objavljajo tedensko ali mesečno in ne za vsak posamezen dan.[9] V praksi pa se tudi včerajšnja slika skoraj zagotovo ujema s splošnim vzorcem obolevnosti: prevladuje kombinacija pogostih akutnih okužb (zlasti bolezni dihal in črevesne okužbe) ter številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih ljudje zaradi poslabšanj ali zapletov občutijo kot glavni zdravstveni problem.[1][4]
če pogledamo vsakdan v ambulantah družinske medicine in na urgencah, je med akutnimi težavami veliko ljudi zaradi različnih respiratornih okužb, ki se prenašajo s kapljicami €€“ to vključuje različne oblike viroz, ki povzročajo težave z dihanjem, kašelj, vročino in splošno slabo počutje.[1][6] V sezonskih vrhuncih se temu pridružujejo še izraziteje razširjene okužbe, povezane z virusi, ki krožijo v danem obdobju; v zimskih mesecih bi to bili npr. povzročitelji gripe, prehladov in drugih viroz, v toplejšem delu leta pa pogosteje črevesne okužbe z drisko in bruhanjem.[6][9] Nacionalni inštitut za javno zdravje tedensko spremlja prijave virusnih črevesnih bolezni, kampilobakterioz, salmoneloz in drugih okužb, kar kaže, da so tudi te bolezni v populaciji stalno prisotne in lahko v kateremkoli dnevu €€“ tudi včeraj €€“ sodijo med pogostejše razloge za obisk zdravnika.[9]
Pomemben del včerajšnje obolevnosti so skoraj gotovo predstavljale tudi kronične nenalezljive bolezni, ki ne nastanejo čez noč, vendar vsak dan vodijo do številnih pregledov, predpisov terapije in hospitalizacij.[2][4] V Sloveniji med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni sodijo bolezni srca in ožilja, rakave bolezni, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema in nekatere duševne motnje.[4][5] To pomeni, da je bil tudi včeraj velik del bolnikov pri zdravniku zaradi urejanja krvnega tlaka, težav z obtočili, dolgotrajnih bolečin v hrbtenici in sklepih, nadzora nad ravnmi sladkorja v krvi ali zaradi težav, povezanih z anksioznostjo, depresivnostjo in drugimi duševnimi stiskami.[4][5] Epidemiološki podatki kažejo, da kar 70 % ljudi ima vsaj eno kronično bolezen, zato je razumljivo, da te bolezni v kateremkoli dnevu bistveno prispevajo k statistiki obolevnosti.[2]
če bi si včeraj predstavljali tipičen dan v slovenskem zdravstvenem sistemu, bi v ambulantah srečali ljudi, ki so zaradi nenadnega poslabšanja kronične bolezni poiskali pomoč, denimo zaradi nenadnega otekanja nog, težkega dihanja ali bolečin v prsih v okviru že znane srčno€€‘žilne bolezni.[4][5] Ob njih bi sedeli tisti z novimi ali trajajočimi bolečinami v križu in sklepih, ki jim kronične obremenitve v službi in staranje prinašajo omejeno gibljivost in utrujenost, zato iščejo prilagoditev terapije, fizioterapijo ali bolniški stalež.[5] V istem dnevu bi se zglasili pacienti na kontrolnih onkoloških pregledih zaradi rakavih bolezni, ki jih v Sloveniji beležimo vse pogosteje, zlasti na področju kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate.[4][5] Del včerajšnjih obiskov bi bil povezan tudi s kroničnimi boleznimi dihal, kjer poslabšanja lahko sprožijo sezonske okužbe, onesnažen zrak ali fizični napor, bolniki pa potrebe po pogostejši uporabi inhalacijskih zdravil ali celo napotitvi v bolnišnico težko rešijo brez posveta z zdravnikom.[4][5]
Ob tem v slovenskem prostoru ne moremo prezreti vloge duševnih bolezni, ki so pogosto skrite, a močno razširjene.[4][5] Tudi včeraj so ljudje verjetno iskali pomoč zaradi dolgotrajne tesnobe, napadov panike, nespečnosti ali razpoloženjskih nihanj, ki jim otežujejo delo, družinske odnose in skrb zase.[5] Ker gre za kronične težave, se ista oseba večkrat vrača k izbranemu zdravniku, psihiatru ali psihologu, tako da ti obiski pomembno prispevajo k vsakodnevni obolevnosti, čeprav jih statistike o "najpogostejših boleznih v posameznem dnevu" pogosto ne zajamejo ločeno ali pravočasno.[4][5]
Noben dnevni pregled obolevnosti ne bi bil celovit brez omembe poškodb in stanj, ki sicer niso bolezni v ožjem pomenu, a povzročajo veliko obravnav v zdravstvenem sistemu in se pogosto pojavljajo v istih bazah podatkov kot bolezni.[7] Med Slovenci so bolezni obtočil in neoplazme vodilni vzroki smrti, kar posredno odraža tudi veliko število obolelih, ki se vsak dan, torej tudi včeraj, spopadajo z njihovimi posledicami.[4][7] V ozadju včerajšnje slike je torej preplet akutnih nalezljivih bolezni, kroničnih nenalezljivih stanj in duševnih težav, pri čemer uradni viri poudarjajo, da kronične nenalezljive bolezni pri nas povzročijo do 80 % vseh smrti, kar jasno kaže, da so tudi v vsakem naključno izbranem dnevu €€“ vključno z včerajšnjim €€“ med najpomembnejšimi in najpogostejšimi zdravstvenimi težavami prebivalcev.[4]
