Datum: 6.6.2026 10:11:54 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 5. junij 2026
Trenutno v javno dostopnih virih ni podatka, katere bolezni so bile včeraj *najpogostejše* v Sloveniji po dnevnih številkah za celotno populacijo, saj se večina podatkov NIJZ in drugih institucij objavlja tedensko, mesečno ali letno in ne v obliki popolne dnevne lestvice za vse bolezni.[2][8] Na voljo pa so podatki, katere skupine bolezni v Sloveniji dolgoročno povzročajo največ težav in obremenitev sistema ter se zato lahko utemeljeno sklepa, da so tudi včeraj med najpogostejšimi razlogi za obisk zdravnika ali bolnišnice.
V ospredju so predvsem kronične nenalezljive bolezni, ki v Sloveniji povzročijo okoli 80 % vseh smrti in so tudi najpogostejši razlog za dolgotrajno zdravljenje, hospitalizacije in jemanje zdravil.[3] Sem sodijo bolezni srca in ožilja, različne vrste raka, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne motnje, pri čemer gre večinoma za dolgotrajna stanja, ki jih bolniki nosijo iz dneva v dan, zato so bila zelo verjetno prisotna in obravnavana tudi včeraj, ne glede na to, ali so bili v akutnem poslabšanju ali v fazi stabilnega kroničnega nadzora.[3] Pri srčno-žilnih boleznih so v ozadju pogosto aterosklerotične spremembe žil, zato so tipični obiski nujne medicinske pomoči v takih primerih povezani z nenadnimi zapleti, kot so bolečine v prsih, možganske kapi ali huda zadihanost, medtem ko ambulantne obravnave obsegajo nadzor krvnega tlaka, prilagajanje terapije in preprečevanje zapletov.[3] Podobno je pri raku, kjer so mnogi bolniki v fazi aktivnega zdravljenja, spremljanja po zaključenem zdravljenju ali paliativne oskrbe, zato je zelo verjetno, da so onkološke ambulante in bolnišnični oddelki tudi včeraj obravnavali veliko število takih bolnikov.[3]
Poleg kroničnih nenalezljivih bolezni ima pomembno vlogo skupina nalezljivih bolezni, ki so po oceni državne ocene ogroženosti najpogostejše bolezni v populaciji nasploh.[2] Mednje sodijo črevesne okužbe, respiratorne okužbe, zoonoze, bolezni kože in sluznic ter vektorske bolezni, pri čemer se obremenitev v določenem dnevu spreminja glede na letni čas, higienske razmere in posamezne izbruhe.[2] Nacionalne službe tedensko spremljajo črevesne virusne bolezni, kampilobakterioze, salmoneloze, lymsko boreliozo in druge okužbe, kar kaže, da so vse te bolezni dovolj pogoste, da zahtevajo stalno epidemiološko opazovanje.[8] čeprav za včerajšnji dan ni objavljenega posebnega poročila, lahko iz dolgoročnega spremljanja sklepamo, da so tudi včeraj ambulante in urgentne službe obravnavale bolnike z različnimi akutnimi črevesnimi okužbami, okužbami dihal in drugimi pogostimi nalezljivimi boleznimi, pri čemer so bile številke verjetno primerljive tipičnemu vzorcu za ta letni čas.[2][8]
Sezonsko pomembno vlogo igrajo tudi akutne virusne okužbe dihal, med katerimi medijskemu prostoru pogosto izstopajo gripa, respiratorni sincicijski virus in covid-19, vendar so po mnenju strokovnih virov v vsakdanji praksi pogost vzrok obiskov pri zdravniku tudi navadni prehladi in druge blažje viroze, ki v statistiki niso vedno izpostavljene tako vidno.[4][5] V izbranem dnevu, kot je včerajšnji, to v praksi pomeni precej obiskov zaradi povišane temperature, kašlja, bolečin in splošnega slabega počutja, pri čemer zdravnik pogosto oceni, da gre za samoomejujočo virusno okužbo, ki zahteva le simptomatsko zdravljenje in spremljanje doma.[4] Poleg dihal so po podatkih o pogostosti pomembne tudi akutne in kronične pljučne bolezni nasploh, saj so virusne okužbe dihal opisane kot najpogostejše akutne pljučne bolezni, medtem ko kronične oblike, kot so različne obstruktivne bolezni in astma, pogosto povzročajo poslabšanja, zaradi katerih bolniki poiščejo pomoč.[5]
če pogledamo širše, slovenski podatki o redkih boleznih kažejo, da te sicer vsako posamezno prizadenejo majhno število ljudi, skupaj pa predstavljajo veliko skupino kroničnih, napredujočih in pogosto življenjsko ogrožajočih stanj, ki zahtevajo vseživljenjsko spremljanje.[6][7] Tudi včeraj so zato posamezni bolniki z redkimi boleznimi verjetno obiskali specialiste zaradi kontrolnih pregledov, prilagoditev terapije ali obravnave zapletov, čeprav so te bolezni številčno precej manj zastopane kot pogoste kronične bolezni srca, ožilja ali dihal.[6][7] Na drugi strani strokovni dokumenti o ogroženosti zaradi epidemij opozarjajo, da bi se v posameznih obdobjih, ob neugodnem razvoju dogodkov, lahko razmerje med najpogostejšimi boleznimi v zelo kratkem času premaknilo v korist ene same nalezljive bolezni, kot se je to zgodilo v času pandemije, zato javnozdravstvene službe podrobno načrtujejo odziv tudi na takšne scenarije.[2]
Ker Slovenija po strukturi prebivalstva, bremenu bolezni in zdravstvenem sistemu ne odstopa bistveno od drugih evropskih držav, se strokovni viri strinjajo, da kombinacija kroničnih nenalezljivih bolezni in pogostih akutnih okužb predstavlja glavnino obremenitve zdravstva vsak dan v letu, kar vključuje tudi včerajšnji dan, četudi nimamo natančnega, z javno objavo podprtega dnevnega seznama najpogostejših diagnoz.[2][3][8]
