Datum: 7.6.2026 15:13:51 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v soboto, 6. junij 2026
Za včerajšnji dan v Sloveniji ne obstaja javno dostopen, sproten pregled, ki bi natančno povedal, katere bolezni so bile tisti dan najpogostejše, zato je mogoče govoriti le o skupinah bolezni, za katere vemo, da v povprečju najbolj obremenjujejo prebivalstvo in zdravstveni sistem.[5] V ospredju so predvsem kronične nenalezljive bolezni, kamor sodijo srčno€€‘žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne motnje, ki skupaj povzročajo približno 80 % vseh smrti v Sloveniji.[2][3] To pomeni, da je bilo tudi včeraj veliko obravnav v ambulantah družinske medicine in v bolnišnicah povezanih z urejanjem krvnega tlaka, zapleti zaradi bolezni srca in ožilja, poslabšanji kroničnih pljučnih bolezni ter dolgoročnim spremljanjem onkoloških bolnikov, ki prihajajo na kontrole, preglede slikovnih preiskav ali prejemajo sistemsko zdravljenje.[2][3]
Ob teh boleznih je pomemben del vsakodnevnega zdravstvenega bremena tudi duševno zdravje, saj anksiozne motnje in depresija sodijo med pogostejše kronične nenalezljive bolezni in pomembno vplivajo na kakovost življenja ter delovno zmožnost ljudi.[2][3] V praksi to pomeni, da je bilo včeraj v številnih ambulantah veliko pogovorov o dolgotrajni izčrpanosti, napetosti, motnjah spanja, težavah pri obvladovanju vsakodnevnih obveznosti ter prilagajanju na kronično bolezen, kar se pogosto prepleta s socialnimi in finančnimi obremenitvami bolnikov. Velik delež obravnav se dogaja tudi na primarni ravni, kjer zdravstveno osebje bolnikom prilagaja terapijo, spremlja laboratorijske izvide in se skupaj z njimi odloča o spremembah življenjskega sloga, od prehrane do gibanja in opuščanja kajenja.[2][3]
Poleg kroničnih bolezni se vsak dan pojavljajo tudi nalezljive bolezni, ki so na populacijski ravni sicer pogosto blažje, a številčno zelo pogoste.[1] V jesensko€€‘zimskem času pri nas prevladujejo različne okužbe dihal, od blažjih viroz do bolezni, ki lahko pri ranljivih skupinah povzročijo težji potek, in to je mogoče sklepati tudi za včerajšnji dan, čeprav ni na voljo dnevnega seznama diagnoz.[1][4] Nacionalni inštitut za javno zdravje sicer tedensko spremlja pojavnost nekaterih okužb, denimo covid€€‘19 in virusne črevesne bolezni, kar pokaže splošen trend, ne pa stanja za en sam dan.[7] V praksi to pomeni, da so se ljudje zaradi vročine, kašlja, prebavnih težav ali splošnega slabega počutja včeraj obračali na dežurne ambulante in zdravnike, ti pa so na podlagi klinične slike in epidemiološke situacije presojali, ali gre za običajno sezonsko virozo, okužbo dihal ali kaj bolj resnega, kar zahteva dodatno diagnostiko ali napotitev v bolnišnico.[4][7]
e en pomemben vidik so bolezni, ki so redke v smislu pogostnosti, vendar zaradi svoje teže močno zaznamujejo življenje posameznikov in njihovih družin.[6][8] Tudi včeraj so se bolniki z redkimi boleznimi srečevali z izzivi dolgotrajnega zdravljenja, pogostih pregledov pri različnih specialistih, prilagajanja zdravljenja in organizacije vsakdanjega življenja okoli bolezni, ki je pogosto doživljenjska in neozdravljiva.[6][8] čeprav te bolezni statistično niso med najpogostejšimi, sistemu predstavljajo kompleksen izziv, saj zahtevajo povezovanje med terciarnimi centri, specialističnimi ambulantami in podporo v skupnosti, kar se dogaja neprekinjeno, vsak dan posebej.
če povzamemo, na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj najpogostejše, ni mogoče odgovoriti z natančno dnevno lestvico, je pa jasno, da je večino zdravstvenega bremena tudi včeraj predstavljala kombinacija kroničnih nenalezljivih bolezni, vsakodnevnih nalezljivih okužb in manjšega, a zahtevnega deleža redkih bolezni, pri čemer se v ozadju vseh teh stanj prepletajo tudi duševne težave ter socialni in življenjski izzivi bolnikov.[2][5][6]
