Datum: 8.6.2026 9:44:13 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 7. junij 2026
Za včeraj ni javno dostopnega pregleda, ki bi natančno in poimensko povedal, katere bolezni so bile tisti dan najpogostejše v Sloveniji, saj takšnih dnevnih statistik za celotno populacijo NIJZ in druge ustanove ne objavljajo v realnem času.[5] Namesto tega strokovne ustanove opisujejo, katere skupine bolezni so pri nas praviloma v ospredju in iz leta v leto povzročajo največ bolezni, zapletov in smrti. Na podlagi teh podatkov vemo, da so v ospredju predvsem kronične nenalezljive bolezni, med katere sodijo bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, sladkorna bolezen, bolezni dihal, kostno€€‘mišičnega sistema ter nekatere duševne motnje.[2][3] To pomeni, da je bil tudi včeraj večji del obremenitve zdravstva povezan z dolgoročnim spremljanjem in zdravljenjem ljudi, ki imajo takšno kronično bolezen, od rednih kontrol pri osebnih zdravnikih in specialistih do obravnave poslabšanj, na primer pri srčnem popuščanju, dekompenziranem krvnem tlaku ali neurejenem sladkorju v krvi.[2][3] V ambulantah so se včeraj zato zelo verjetno srečevali z bolniki, ki zaradi dolgotrajnih bolezni potrebujejo prilagoditve terapije, svetovanje glede življenjskega sloga, pisanje napotnic in usklajevanje različnih preiskav, kar je značilno za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in predstavlja veliko družbeno breme, saj te bolezni povzročajo do okoli 80 % vseh smrti v Sloveniji.[2][3] Poleg tega NIJZ ločeno spremlja nalezljive bolezni, kjer se podatki objavljajo tedensko ali v okviru poročil o izbruhih, na primer za respiratorne okužbe, črevesne virusne bolezni ali kampilobakterioze, tako da se vzorec pojavljanja teh bolezni ocenjuje na ravni tedna in ne posameznega dne.[8] To pomeni, da lahko za včeraj le utemeljeno sklepamo, da so bile v ospredju iste skupine bolezni, ki so tudi sicer vodilni vzrok obolevnosti: kronične bolezni srca in žilja, presnove in dihal ter izbrani raki, ob tem pa je del zdravstvenega sistema obravnaval še akutne nalezljive bolezni, ki krožijo v populaciji in so zajete v rednem epidemiološkem nadzoru.[2][3][8]
