Datum: 8.6.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU dokončno potrdila proračun za leto 2026 €€“ v ospredju raziskave, konkurenčnost in varnost
Najbolj pomemben svež razvoj, povezan z EU in Brusljem, je bil včerajšnje končno potrjevanje proračuna EU za leto 2026 v Evropskem parlamentu.[1]
Evropski parlament je 7. 6. 2026 dokončno potrdil proračun Evropske unije za leto 2026, ki znaša približno 192,8 milijarde evrov v obveznostih in 190,1 milijarde v plačilih.[1] S tem je zaključen večmesečni pogajalski proces med Parlamentom in Svetom EU, ki določa, kam bo Unija usmerjala denar v prihodnjem letu.[1] Poslanci so proračun sprejeli z 419 glasovi za, 185 proti, 53 pa se jih je vzdržalo, kar kaže na politično občutljivost razdelitve sredstev.[1]
Največji del sredstev je namenjen koheziji, odpornosti in vrednotam €€“ skoraj 72 milijard evrov bo šlo za zmanjševanje razvojnih razlik, krepitev odpornosti držav članic in podporo skupnim evropskim vrednotam.[1] Za notranji trg, inovacije in digitalizacijo je predvidenih 22,16 milijarde evrov, kar odraža željo EU, da ostane globalno konkurenčna v visokotehnoloških sektorjih.[1] Pomemben del, 56,53 milijarde evrov, je namenjen naravnim virom in okolju, vključno s kmetijsko politiko in zelenim prehodom.[1]
Na področju migracij in upravljanja meja je predvidenih 5,02 milijarde evrov, za varnost in obrambo pa 2,81 milijarde, kar kaže na povečan poudarek na zaščiti zunanjih meja in krepitvi strateške avtonomije EU.[1] Za zunanjo politiko in sosedske programe je namenjenih 15,6 milijarde evrov, za delovanje evropske javne uprave pa 13,28 milijarde.[1] Poleg tega bo 5,72 milijarde evrov na voljo prek posebnih finančnih instrumentov, kar omogoča fleksibilnejše odzive na krize in nepredvidene dogodke.[1]
Ta proračun je politično pomemben, ker konkretno pokaže, kako se Unija pripravlja na kombinacijo izzivov: geopolitične napetosti, energetsko in podnebno krizo, tehnološko tekmo z ZDA in Kitajsko ter notranje socialne razlike. Fokus na raziskave, konkurenčnost in varnost nakazuje, da želi EU okrepiti svojo strateško odpornost in hkrati ohraniti socialno kohezijo ter zeleni prehod.[1]
