Datum: 12.6.2026 12:10:12 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 11. junij 2026

Na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, javno dostopni viri ne omogočajo natančnega pregleda po posameznem dnevu, saj NIJZ in druge institucije objavljajo podatke po tednih, mesecih ali letih, ne pa za vsak konkretni datum posebej.[3][7] Na osnovi teh zbirk podatkov pa je možno precej zanesljivo opisati, katere skupine bolezni so pri nas na splošno najpogostejše in iz katerih se običajno rekrutirajo tudi vsakodnevni obiski pri zdravnikih in sprejemi v bolnišnice.

V ospredju so predvsem kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne motnje, ki skupaj predstavljajo glavnino obolevnosti, dolgotrajnega jemanja zdravil in prezgodnje umrljivosti.[3] Te bolezni ne nastanejo nenadoma v enem dnevu, ampak gre za dolgotrajen proces, zaradi katerega ljudje včeraj, tako kot večino dni v letu, obiskujejo osebnega zdravnika zaradi kontrole, prilagoditev terapije ali nenadnega poslabšanja kroničnega stanja. Pri sladkorni bolezni, ki je v Sloveniji izjemno velik javnozdravstveni problem in je leta 2019 prispevala k kar 43,5 % vseh smrti med osebami, mlajšimi od 60 let, je tipičen primer, da včerajšnje €€{-14949}bolezni€€{-14939} v ambulantah niso nova diagnoza, ampak denimo dekompenzacija sladkorne bolezni, zapleti na ožilju ali nogah, težave z vidom ali ledvicami pri istem človeku, ki ima bolezen že leta.[4] Zato bi tudi včeraj med najpogostejšimi razlogi za zdravstveno obravnavo sodile prav epizode poslabšanja že znanih kroničnih bolezni, ne nujno novi primeri.

V Sloveniji imajo pomembno mesto tudi rakava obolenja, med katerimi so po podatkih NIJZ najpogostejši raki kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate.[3] čeprav rak sam po sebi ni €€{-14949}včerajšnja bolezen€€{-14939}, so konkretni včerajšnji primeri v praksi npr. sprejemi zaradi novih metastaz, bolečin, zapore črevesa pri raku debelega črevesa ali poslabšanje dihanja pri raku pljuč, pa tudi redni onkološki pregledi in kemoterapije, ki jih bolniki prejemajo po vnaprej dogovorjenem urniku. V ambulantah splošne medicine in specialističnih ambulant bi bili včeraj, tako kot običajno, prisotni bolniki zaradi kontrolnih pregledov, odločanja o novih oblikah zdravljenja, spremljanja stranskih učinkov terapije ter paliativne oskrbe.

Na drugi strani je pomembna grupa bolezni v Sloveniji še vedno nalezljive narave. Po ocenah in analizah tveganj se nalezljive bolezni kot skupina uvrščajo med najpogostejše bolezni v populaciji, kar pomeni, da praktično vsak prebivalec večkrat na leto zboli za kakšno akutno okužbo, najpogosteje dihal ali prebavil.[8] Poročila NIJZ o izbruhih nalezljivih bolezni kažejo, da prevladujejo respiratorne okužbe, pri čemer so v letu 2023 denimo zabeležili veliko večino izbruhov kot respiratorne (153 od 211), kar vključuje različne viruse prehlada, gripe, covid-19 in druge povzročitelje okužb dihal.[7] če to prenesemo na €€{-14949}včeraj€€{-14939}, to pomeni, da so se tudi takrat številni posamezniki spopadali z akutnimi vnetji zgornjih dihal, bronhitisi in pljučnicami, obiskovali zdravnika zaradi povišane temperature, kašlja in splošnega slabega počutja, tudi če dejanska imena virusov ali bakterij niso bila laboratorijsko potrjena.

Z vidika konkretnih primerov včerajšnjega dne si lahko predstavljamo tipično sliko, ki jo opisujejo sezonski pregledi bolezni dihal: veliko ljudi z virozami, ki povzročajo kašelj, izcedek iz nosu ali zamašen nos, povišano temperaturo in utrujenost.[5] Med takimi bolniki so bili včeraj brez dvoma starostniki, pri katerih lahko običajen virus dihal vodi do hujše pljučnice in hospitalizacije, ter majhni otroci, ki pogosteje staknejo okužbe v vrtcu ali šoli. Posebno mesto imajo pri nas še okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, gripo in covidom-19, ki v sezoni redno polnijo ambulante in bolnišnice.[5] čeprav ne vemo, kateri od teh virusov je bil včeraj najpogostejši, vemo, da prav ti običajno prevladujejo v hladnejšem delu leta in v obdobjih izbruhov.

Pomembno ozadje včerajšnjih bolezni predstavljajo tudi tiste, ki so specifične za slovenski prostor in naravno okolje. Med nalezljivimi boleznimi so pri nas izrazito prisotne bolezni, povezane s klopi, med katerimi so po podatkih NIJZ daleč najpogostejše določene klopne okužbe, ki lahko letno dosegajo tisoče primerov.[1] V praksi to pomeni, da se v obdobju, ko so klopi aktivni, v ambulantah skoraj vsak dan srečujejo s svežimi ugrizi in s posledicami okužb, pri čemer včerajšnji primeri vključujejo ljudi, ki so pred nekaj tedni opazili spremembo na koži ali se počutijo bolne po ugrizu v naravi. čeprav gre statistično gledano za majhen delež vseh bolezni v enem dnevu, so te okužbe značilne za slovenski prostor in zahtevajo specifično diagnostiko ter spremljanje.[1]

Posebna skupina v ozadju so tudi redke bolezni, ki so po definiciji kronične, pogosto napredujoče in pogosto življenjsko ogrožujoče, pri čemer posamezna bolezen prizadene zelo malo ljudi.[6] Za razliko od množičnih nalezljivih okužb redke bolezni ne bodo nikoli med €€{-14949}najpogostejšimi včeraj€€{-14939}, so pa vsakodnevno prisotne v življenju prizadetih bolnikov in njihovih družin. Včeraj so bili ti bolniki morda na kontrolnem pregledu pri specialistu, na diagnostiki v terciarnem centru ali doma s prilagojeno rehabilitacijo, njihova bolezen pa je v statistiki skrita v majhnem številu primerov, a z zelo velikim vplivom na kakovost življenja.[6]

Ker večina vsakodnevnih zdravstvenih težav ni povod za medijsko poročanje, se v časopisih in na portalih pogosto pojavljajo le bolj dramatične bolezni, izbruhi ali mednarodni primeri. Tako je bila na primer v nekem obdobju medijsko izpostavljena nevarna bolezen, povezana z določenimi hantavirusi, pri čemer je NIJZ poudaril, da neposredna nevarnost za Slovenijo ni velika, vendar pa imamo doma sorodne bolezni, kot je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica).[2] Včerajšnje €€{-14949}realno€€{-14939} dogajanje v slovenskih ambulantah pa je verjetno bilo precej manj spektakularno: obravnave povišanega krvnega tlaka, urejanja sladkorne bolezni, obvladovanja bolečin v križu ali sklepih, akutnih dihalnih viroz, prebavnih okužb ter rednih kontrol kroničnih bolnikov, kar vse skupaj skladno z ocenami organov za zaščito in reševanje sodi med najpogostejše zdravstvene težave v populaciji.[3][8]

Na kratko: čeprav ni mogoče navesti točnih včerajšnjih številk za posamezne bolezni, razpoložljivi podatki kažejo, da so bili tudi včeraj v Sloveniji v ospredju kronične nenalezljive bolezni, predvsem srčno-žilne, rak in sladkorna bolezen, ter širok spekter nalezljivih bolezni, zlasti okužbe dihal in prebavil, občasno pa tudi bolezni, značilne za naš prostor, kot so okužbe, povezane s klopi.[1][3][7][8]