Datum: 13.6.2026 10:32:13 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 12. junij 2026

Za včeraj za Slovenijo ne obstajajo javno dostopni, sprotni podatki, iz katerih bi se dalo natančno razbrati, katere konkretne bolezni so bile tisti dan najpogostejše; Nacionalni inštitut za javno zdravje in druge ustanove podatke objavljajo agregirano po daljših obdobjih (mesečno, letno) ali po skupinah bolezni in ne v obliki dnevnih lestvic.[1][2][3] Na podlagi teh pregledov je mogoče opisati le splošno sliko, katere skupine bolezni so pri nas dolgoročno najpogostejše, in iz tega sklepati, kateri zdravstveni problemi vsak dan, tudi včeraj, dejansko polnijo ambulante.

V ospredju so predvsem kronične nenalezljive bolezni, saj povzročajo večino prezgodnjih smrti in obremenjujejo zdravstveni sistem skozi vse leto.[3] Mednje sodijo različne srčno-žilne bolezni, različne oblike raka, presnovne motnje ter bolezni kostno-mišičnega sistema in dihal, poleg njih pa tudi pogoste duševne bolezni.[3][5][6] Značilno je, da te bolezni ne nastanejo nenadoma v enem dnevu, temveč se leta ali desetletja tiho razvijajo in jih pacienti in zdravniki obvladujejo z rednimi kontrolami, zdravili in spremembami življenjskega sloga; včeraj so tako številni ljudje v ambulantah urejali nadaljevanje terapije, obračali rezultate preiskav, prilagajali odmerke zdravil ali se pogovarjali o spremembah, ki lahko vplivajo na potek njihove bolezni.

e posebej izstopa sladkorna bolezen, za katero se v Sloveniji zdravi že več kot sto tisoč ljudi, pri čemer se njihovo število v zadnjih letih stalno povečuje.[3][4] Podatki NIJZ kažejo, da je leta 2024 zdravila za zniževanje krvnega sladkorja prejemalo več kot 130 tisoč oseb, kar je skoraj četrtina več kot pred desetletjem, kar pomeni, da je ta bolezen prisotna praktično v vsaki družini in da so bili tudi včeraj številni pregledi namenjeni prav urejanju glikemije, preverjanju morebitnih zapletov in svetovanju glede prehrane ter gibanja.[4] Analize vpliva sladkorne bolezni na umrljivost pa kažejo, da je pri nas zelo velik delež smrti v mlajših starostnih skupinah povezan prav s to boleznijo, kar potrjuje njen izjemen javnozdravstveni pomen in stalno prisotnost v vsakodnevni klinični praksi.[7]

Pomembno mesto imajo tudi rakava obolenja, ki so ob srčno-žilnih boleznih med najpogostejšimi vzroki smrti v Sloveniji.[3][5] Med njimi so pri nas po podatkih NIJZ najpogostejši raki kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate.[3][5] V praksi to pomeni, da so včeraj onkološke ambulante in oddelki, tako kot vsak drug dan, sprejemali nove bolnike na diagnostiko ali začetno obravnavo, pri že znanih bolnikih pa so izvajali kemoterapije, obsevanja, kontrolne preglede in preglede po zaključenem zdravljenju. Pri teh boleznih je izjemno pomembno obdobje od prvih sumljivih znakov do postavitve diagnoze, zato se del vsakdanjih ambulantnih obiskov vrti okoli razlage izvidov slikanj, biopsij in laboratorijskih preiskav, ki pomagajo potrditi ali izključiti maligno obolenje.

Posebno skupino predstavljajo tudi srčno-žilne bolezni, kamor sodijo različne oblike zvišanega krvnega tlaka, bolezni srca in žilja ter kronična ledvična bolezen, ki je pogosto povezana z istimi dejavniki tveganja.[3][6] Ker te bolezni napredujejo počasi, vendar tiho, pogosto brez očitnih težav, se velik del vsakodnevne obravnave nanaša na redne kontrole, nastavitev zdravil, spremljanje morebitnih zapletov na srcu, možganih ali ledvicah in na motiviranje za spremembo življenjskega sloga. Včeraj so zato številni obiskovalci ambulant prišli "le" po recept ali napotnico, v ozadju pa gre za dolgotrajen proces preprečevanja srčnih z infarktom, možganskih kapi in drugih hudih zapletov, ki nastanejo, ko te bolezni niso dovolj dobro urejene.

Poleg kroničnih bolezni se v vsakdanjem življenju zelo pogosto pojavljajo tudi nalezljive bolezni, ki so po ocenah ena najpogostejših skupin bolezni v populaciji nasploh.[2] Na ravni daljših časovnih obdobij v Sloveniji pogosto beležimo številne črevesne in respiratorne okužbe, med njimi tudi sezonske viroze, ki se širijo predvsem v hladnejšem delu leta ali v obdobjih, ko ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih.[1][2][8] V takšnih obdobjih ambulante in dežurne službe dnevno obravnavajo veliko število ljudi z vročino, kašljem, bolečinami v mišicah in utrujenostjo, pri čemer večino primerov lahko varno zdravijo doma, del bolnikov, predvsem starejši in kronično bolni, pa potrebuje natančnejše spremljanje in včasih tudi bolnišnično zdravljenje.[1][8]

če pogledamo nalezljive bolezni na ravni celotnega leta, epidemiološka poročila NIJZ kažejo, da so med prijavljenimi primeri pogosto zastopane različne okužbe prebavil in dihal, kar se odraža v občasnih izbruhih v vrtcih, šolah, domovih za starejše in drugih kolektivih, kjer tesni stiki in skupne površine olajšajo širjenje povzročiteljev.[1][2] Včeraj so zato pediatri in družinski zdravniki verjetno znova srečevali otroke z akutnimi okužbami dihal in prebavil ter odrasle z različnimi virozami, pri čemer pri večini zadostujejo navodila za samooskrbo, pri težjem poteku pa odločitve o dodatnih preiskavah ali napotitvah.

Ker se prebivalstvo stara, k skupni obremenitvi prispevajo tudi številne starostno povezane bolezni, ki sicer niso izključno vezane na starost, vendar se z njo pogosteje pojavljajo.[6] Med njimi so različne degenerativne bolezni gibal, osteoporoza, nevrodegenerativne bolezni z upadom kognitivnih sposobnosti in motoričnih funkcij ter kronične bolezni, ki omejujejo samostojnost in kakovost življenja.[3][6] Včeraj je to v praksi pomenilo obiske ambulant zaradi bolečin v sklepih in hrbtenici, težav z ravnotežjem, padcev ter napredovanj kognitivnih težav, pri čemer zdravstveno osebje pogosto sodeluje z družinskimi člani pri načrtovanju oskrbe in prilagoditvah vsakodnevnega življenja.

V vsej tej raznolikosti je treba poudariti, da se v Sloveniji posebej spremljajo tudi redke bolezni, ki jih je vsaka zase malo, vendar so skupaj pomemben del bremena bolezni in pogosto zahtevajo visokospecializirano obravnavo.[9] čeprav jih je pri posameznem človeku ali družini težko primerjati po pogostosti z razširjenimi kroničnimi ali sezonskimi boleznimi, zavzemajo pomemben prostor v vsakodnevnem delu specialističnih ambulant, genetskih svetovalnic in bolnišničnih oddelkov, ki se ukvarjajo z dolgotrajno, pogosto doživljenjsko oskrbo teh bolnikov.[9]

Na vprašanje, katere bolezni so bile "včeraj" najpogostejše, zato ni mogoče odgovoriti s točnimi številkami za en sam dan, je pa iz dolgoročnih podatkov jasno, da v ospredju vsakodnevne klinične prakse vztrajajo kronične nenalezljive bolezni, medtem ko nalezljive bolezni, zlasti okužbe dihal in prebavil, povzročajo valovit, sezonsko odvisen porast obiskov, ki ga zdravstvo obvladuje z ustaljenimi preventivnimi in kurativnimi ukrepi.[1][2][3][8]