Datum: 14.6.2026 8:45:01 - Stran: KULTURA EU
Kultura v EU: nedeljo, 14. junij 2026
Evropski mediji so včeraj veliko pozornosti namenili odprtju razstave "Art in Democracy: Europe€€™s Voices", velike skupinske razstave v Bruslju, ki poteka v sodelovanju z Evropskim parlamentom in več evropskimi kulturnimi institucijami. Razstava je umeščena v razširjeni razstavni program obiskovalskega centra Parlamentarium in okoliških javnih površin, ki jih Parlament postopno prenavlja in odpira za sodobno umetnost. Gre za večmedijski projekt, v katerem sodelujejo umetniki iz držav članic EU, kandidatnih držav in držav Vzhodnega partnerstva, fokus pa je na vlogi umetnosti v demokratičnih procesih, evropskih volitvah, svobodi izražanja in skupnem evropskem prostoru.
Jedro razstave predstavljajo interaktivne instalacije in skulpture, ki obiskovalca vključijo kot aktivnega soustvarjalca. V enem od osrednjih del obiskovalci preko projekcij in senčnih silhuet €€{-14949}glasujejo€€{-14939} z lastno prisotnostjo, pri čemer se njihove silhuete prelivajo z arhivskimi posnetki sej Evropskega parlamenta in protestnih gibanj v Evropi. Na zunanjih površinah okoli stavb parlamenta so postavljene monumentalne kiparske instalacije, ki tematizirajo migracije, raznolikost jezikov in krhkost demokracije. Več del naslavlja tudi vlogo digitalnih medijev in dezinformacij, pri čemer umetniki uporabljajo podatkovne vizualizacije, svetlobne projekte in zvočne performanse.
Program spremljajo koncerti eksperimentalne in jazz glasbe, zvočni performansi ter performativna branja besedil evropskih avtorjev, ki govorijo o meji med umetniško svobodo in političnim pritiskom. Poseben poudarek je na mladih ustvarjalcih; del razstave je kuriran preko odprtega poziva, ki ga je podprl Evropski parlament v okviru svojih programov približevanja evropske demokracije državljanom. Mediji izpostavljajo, da razstava ne deluje kot samopromocija EU, ampak kot relativno kritičen prostor, kjer se pojavljajo tudi dela, ki problematizirajo birokratizacijo EU, neenakosti med državami in napetosti med varnostno politiko in človekovimi pravicami.
Z vidika kulturne politike je pomembno, da se razstava umešča v širši kontekst prizadevanj Evropskega parlamenta, da svoje prostore odpre za sodobno umetnost in hibridne kulturne dogodke, kar dopolnjuje vlogo Parlamentariuma kot enega najbolj obiskanih informacijskih centrov v Bruslju. Kritiki in komentatorji poudarjajo, da projekt na redko viden način združuje vizualno umetnost, performans, glasbo in politični diskurz ter s tem ponuja model, kako lahko evropske institucije sodelujejo z umetniško sceno, ne da bi jo povsem institucionalizirale ali depolitizirale.
