Datum: 16.6.2026 9:49:13 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v ponedeljek, 15. junij 2026
Za včeraj za Slovenijo ni javno dostavnega, ažurnega seznama najpogostejših bolezni po dnevih, saj NIJZ in drugi državni organi praviloma objavljajo podatke po tednih, mesecih ali letih in po večjih skupinah bolezni, ne za posamezen dan.[2][3] Zato je mogoče odgovoriti le na podlagi podatkov o tem, katere skupine bolezni so pri nas dolgoročno najpogostejše, in sklepati, da se tudi včerajšnja zdravstvena slika prebivalstva v grobem ni bistveno razlikovala od običajnega vzorca.
V ospredju so kronične nenalezljive bolezni, kamor sodijo predvsem srčno€€‘žilne bolezni, različne oblike raka, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne motnje.[3][5] Te bolezni ne pomenijo le občasnega obiska pri zdravniku, ampak pogosto dolgotrajno zdravljenje, redno jemanje zdravil, prilagajanje življenjskega sloga in pogoste stike z zdravstvenim sistemom, od ambulant družinske medicine do specialističnih ambulant in bolnišnic. Pri sladkorni bolezni, ki je v Sloveniji pomemben vzrok prezgodnje umrljivosti, imajo bolniki poleg urejanja krvnega sladkorja pogosto tudi spremljajoče težave, kot so okvare živčevja ali ožilja, kar se pozna pri vsakodnevnih opravilih, zmožnosti za delo in kakovosti življenja.[5][6] Srčno€€‘žilne bolezni, med katerimi so pogosti zvišan krvni tlak, koronarno srčno obolenje in možganska kap, vodijo do akutnih dogodkov, kot so infarkt ali možganska kap, pri katerih je odločilno hitro ukrepanje, hkrati pa veliko ljudi živi z blažjimi, kroničnimi oblikami, ki zahtevajo stalno spremljanje in spremembo navad.[5] Primeri iz prakse kažejo, da se človek s kronično boleznijo pogosto sooča z neopaznimi, a stalnimi omejitvami, na primer hitrejšo utrudljivostjo, zmanjšano telesno zmogljivostjo ali potrebo po rednem merjenju krvnega tlaka in sladkorja, kar vpliva na njegovo socialno in delovno življenje.
Pomemben del vsakodnevne obolevnosti predstavljajo tudi nalezljive bolezni, ki so kot skupina še vedno najpogostejše bolezni v populaciji.[2] Med njimi so v ospredju črevesne in respiratorne okužbe, ki se širijo s kapljicami ali preko hrane in vode.[2] V ambulantah se to v konkretnih primerih kaže kot obisk otroka z vročino in kašljem, odrasle osebe z izrazitim vnetim žrelom ali družine, pri kateri imajo skoraj vsi člani v nekaj dneh težave s prebavo in povišano temperaturo. V času sezonskih okužb dihal so zelo pogosti prehladi in druge viroze, med pomembnejšimi virusi pa se omenjajo gripa, respiratorni sincicijski virus in novejši povzročitelji okužb dihal.[7] V praksi to pomeni, da so ambulante polne ljudi z podobnimi, a med seboj težko ločljivimi težavami, zdravnik pa na podlagi trajanja, resnosti in spremljajočih znakov presoja, kdo potrebuje le počitek doma in simptomatsko zdravljenje ter kdo je zaradi starosti, kroničnih bolezni ali težkega poteka okužbe kandidat za napotitev v bolnišnico. Ob tem se pojavljajo tudi zapleti, kot so pljučnice pri starejših ali ogroženih bolnikih, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje in bolnišnično obravnavo.
Posebno poglavje predstavljajo rakava obolenja, ki spadajo med najpogostejše kronične bolezni v Sloveniji, pri čemer so po podatkih NIJZ med najpogostejšimi določene lokalizacije, npr. koža, debelo črevo in danko, pljuča, dojka ter prostata.[3][4][5] čeprav pri posamezniku govorimo o dolgotrajni bolezni, ki se ne pojavlja v "valovih" kot sezonske viroze, ravno ti bolniki vsak dan polnijo onkološke ambulante in bolnišnice. Njihov vsakdan vključuje diagnostične preiskave, cikle kemoterapije ali obsevanja, spremljanje morebitnih ponovitev in soočanje s stranskimi učinki zdravljenja, kot sta utrujenost ali bolečina. V konkretnih primerih se ljudje srečujejo z vprašanji sposobnosti za delo, skrbjo za družino, finančnimi obremenitvami in organizacijo prevozov na zdravljenje, saj je veliko onkološke obravnave centralizirane v večjih središčih.
Ne smemo prezreti tudi duševnih motenj, ki jih NIJZ uvršča med pomembne kronične nenalezljive bolezni.[3][5] Anksioznost in depresivna stanja so v ambulantah družinske medicine zelo pogost vzrok obiska, čeprav ga bolniki pogosto sprva predstavijo kot telesne težave, na primer nespečnost, utrujenost ali bolečine brez jasne organske razlage.[5] V konkretni vsakodnevni sliki to pomeni ljudi, ki zaradi tesnobe težko opravljajo službo, se izogibajo družabnim stikom ali imajo težave pri skrbi za otroke, a poiščejo pomoč šele, ko simptomi že močno posežejo v njihovo delovanje. Zdravljenje pogosto vključuje kombinacijo zdravil in psihoterapije, kar zahteva dobro dostopnost primarnega zdravstva in specialistične psihiatrične ter psihološke pomoči.
Ker so kronične bolezni dolgotrajne, si jih je mogoče predstavljati kot "ozadje", ki je bilo prisotno tudi včeraj, medtem ko nalezljive bolezni in sezonske viroze pomenijo bolj dinamičen del zdravstvene slike, ki se iz dneva v dan spreminja.[2][3][7] V katerem koli včerajšnjem dnevu je tako eden od tipičnih scenarijev v ambulanti družinskega zdravnika kombinacija rednih kontrol bolnikov s srčno€€‘žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali rakom, ob tem pa številni akutni obiski zaradi vročine, kašlja, bolečin v žrelu ali prebavnih težav. Hkrati je v ozadju stalna obravnava ljudi z duševnimi motnjami, ki prihajajo na kontrolne preglede zaradi prilagajanja terapije ali se prvič odločijo poiskati pomoč zaradi poslabšanja počutja. Zaradi načina zbiranja in objave podatkov ni mogoče natančno našteti, katere bolezni so bile včeraj statistično povsem na vrhu, je pa na podlagi razpoložljivih podatkov jasno, da je kombinacija kroničnih nenalezljivih bolezni in pogostih nalezljivih okužb tista, ki iz dneva v dan najbolj obremenjuje zdravstveni sistem in oblikuje konkretne primere, ki jih bolniki in zdravstveni delavci doživljajo v praksi.[2][3][5][7]
