Datum: 18.6.2026 10:31:43 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 17. junij 2026
Za včeraj za Slovenijo ne obstaja javno dostopen, sproti osvežen pregled, ki bi natančno in zanesljivo povedal, katere bolezni so bile tisti dan najpogostejše, saj NIJZ podatke o nalezljivih boleznih objavlja z zamikom in agregirano po tednih, mesecih ali letih, pri nenalezljivih boleznih pa se spremlja predvsem dolgoročne trende.[8] Tako lahko govorimo le o tem, katere skupine bolezni so pri nas na splošno najpogostejše in kakšne konkretne primere srečujemo v vsakdanji praksi, ne pa o statistiki €€{-14949}včerajšnjega dne€€{-14939}.
V slovenskem prostoru se v ambulantah družinske medicine in na urgencah vsak dan pojavlja mešanica akutnih nalezljivih bolezni, kroničnih nenalezljivih bolezni in poslabšanj že znanih kroničnih stanj. Nalezljive bolezni kot skupina veljajo za najpogostejše v populaciji, saj se večina ljudi vsako leto sreča z vsaj eno okužbo dihal, prebavil ali kože.[1] V hladnejšem delu leta v ambulante pogosto prihajajo bolniki z akutnimi virozami dihal, od preprostega prehlada do kliničnih slik, ki so skladne z gripo ali okužbo z virusom COVID€€‘19, pri čemer te bolezni v dobah intenzivnega kroženja povzročijo velik porast odsotnosti z dela in šole ter obremenitev zdravstvenega sistema.[5] V ozadju teh obiskov so realne življenjske situacije: starši, ki zadržijo otroke doma zaradi vročine in kašlja, starejši ljudje, ki se zaradi težjega dihanja in slabšega splošnega stanja obrnejo na dežurno ambulanto, in kronični bolniki, pri katerih že sicer prisotna obremenitev srca ali pljuč ob akutni okužbi še naraste.
Drugi velik del vsakodnevnega bremena predstavljajo kronične nenalezljive bolezni, ki se pri nas pojavljajo najpogosteje in dolgoročno najbolj zaznamujejo statistiko obolevnosti in umrljivosti.[2][3] V ambulantah to pomeni stalno spremljanje bolnikov z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo, kroničnimi boleznimi dihal, kostno€€‘mišičnimi obolenji, nekaterimi duševnimi motnjami in rakavimi boleznimi.[2][3] Pogosti konkretni scenariji so na primer kontrolni pregledi po srčnem infarktu, kjer zdravniki skupaj z bolnikom uravnavajo terapijo, urejajo krvni tlak in holesterol ter načrtujejo telesno dejavnost, ali pa obravnava osebe s sveže odkrito sladkorno boleznijo, ki se uči merjenja glukoze, prilagajanja prehrane in razumevanja zdravil. V ozadju številk o €€{-14949}kroničnih boleznih€€{-14939} so zato zelo raznolike zgodbe ljudi, ki morajo dolga leta usklajevati zdravljenje, delo, družinske obveznosti in skrb za lastno počutje.
V Sloveniji je tudi rak med najpomembnejšimi kroničnimi boleznimi: med najpogostejše vrste spadajo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate.[2][3] Na ravni posameznega dneva se to odrazi kot nenehen tok ljudi, ki hodijo na diagnostiko, kontrole po zdravljenju ali na onkološko terapijo. Nekdo morda prihaja na prvi pregled zaradi opaženih sprememb na koži, drugi na redno kolonoskopijo v okviru presejalnih programov, tretji pa na kontrolni CT po predhodnem zdravljenju raka pljuč. Ti obiski so praviloma skrbno načrtovani, vendar za bolnike predstavljajo psihično obremenitev, zato so pomemben del €€{-14949}nevidnega€€{-14939} vsakodnevnega bremena bolezni.
Poleg pogostih kroničnih bolezni obstajajo tudi redke bolezni, ki jih je posamezno sorazmerno malo, skupaj pa predstavljajo številčno in pogosto vseživljenjsko breme.[6] Pri otrocih in odraslih se med težke kronične bolezni uvrščajo različne nevrološke, mišične, imunološke in presnovne motnje, kromosomopatije ter hude oblike avtoimunskih bolezni, ki zahtevajo večstopenjsko specialistično obravnavo in pogosto kombinirano zdravljenje.[4][6] V praksi to pomeni dolgotrajne hospitalizacije, rehabilitacijo, pogoste kontrole pri več specialistih ter urejanje pravic in podpore, kar močno vpliva na življenje bolnika in njegove družine, čeprav te bolezni ne sodijo med €€{-14949}najpogostejše€€{-14939} v statističnem smislu.
če povzamemo vsakdanji, včerajšnji ali jutrišnji dan v slovenskem zdravstvenem sistemu, bi ga najbolj realno opisali kot preplet obravnave množice blažjih in srednje težkih akutnih okužb, rednih in nujnih pregledov zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni ter manjšega, a zahtevnega števila primerov težkih, redkih ali kompleksnih stanj. Statistika za točen včerajšnji dan ni javno dostopna, vemo pa, da trenutno največji del bremena na ravni leta vedno znova ustvarjajo nalezljive bolezni kot celota ter najpogostejše kronične nenalezljive bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in kronične bolezni dihal.[1][2][3]
