Datum: 20.6.2026 10:25:27 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 19. junij 2026
Za včerajšnji dan ne obstaja javno dostopen, sproti posodobljen pregled, ki bi natančno povedal, katere bolezni so bile *tisti konkretni dan* v Sloveniji najpogostejše, saj NIJZ in drugi organi objavljajo podatke zbirno (tedensko, mesečno ali letno), ne pa za vsak posamezen dan.[9] Zato lahko odgovorim le na podlagi zadnjih razpoložljivih statističnih in epidemioloških podatkov ter splošnih vzorcev obolevnosti v Sloveniji, ne pa za konkretni datum.
če pogledamo, katere bolezni v Sloveniji dolgoročno povzročajo največ zdravstvenih težav in obremenitve sistema, potem so v ospredju kronične nenalezljive bolezni, ki predstavljajo večino smrti in bolniške odsotnosti.[2] Mednje sodijo predvsem bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne motnje.[2][3] V praksi to pomeni, da je zelo velik delež obiskov pri osebnem zdravniku, specialistih in v bolnišnicah povezan z visokim krvnim tlakom, koronarno boleznijo srca, možgansko kapjo, kronično ledvično boleznijo in posledicami teh stanj, pa tudi z različnimi oblikami raka ter s sladkorno boleznijo, ki jo je treba dolgotrajno spremljati in zdraviti.[2][3] tevilni bolniki imajo več teh bolezni hkrati, kar dodatno poveča število stikov z zdravstvenim sistemom in uporabo zdravil.
Med rakavimi boleznimi se v Sloveniji najpogosteje pojavljajo rak kože, rak debelega črevesa in danke, rak pljuč, rak dojke in rak prostate.[2][3] To ne pomeni nujno, da so prav včeraj nastali novi primeri teh rakov, ampak da dolgoročno predstavljajo največji del onkoloških diagnoz, zaradi katerih se ljudje zdravijo, hodijo na preglede, na kemoterapijo, operacije ali kontrole.[2][3] Pri boleznih srca in ožilja je slika podobna: veliko ljudi živi z že diagnosticirano hipertenzijo, prebolelim infarktom, kroničnim srčnim popuščanjem ali po možganski kapi, in ti bolniki redno obiskujejo zdravnike zaradi prilagajanja terapije, kontrol laboratorijskih izvidov ter spremljanja morebitnih zapletov.[2][3] če bi včeraj sedeli v čakalnici družinskega zdravnika kjerkoli v Sloveniji, bi najverjetneje srečali precej ljudi s takšnimi kroničnimi stanji, ki potrebujejo redne recepte, kontrole krvnega tlaka, laboratorijske preiskave ali napotitve.
Pomembno breme predstavljajo tudi kronične bolezni dihal, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, pri katerih bolniki občutijo težko dihanje, poslabšanja ob okužbah dihal in potrebo po redni terapiji ter nadzoru.[3] Poleg telesnih bolezni imajo velik vpliv na obolevnost tudi duševne motnje, zlasti anksioznost in depresija, ki pomembno vplivata na kakovost življenja ter pogosto trajata mesece ali leta.[3] Ljudje zaradi teh težav pogosto poiščejo pomoč pri osebnem zdravniku ali psihiatru, če težave vztrajajo in jih ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih.[3]
čeprav kronične nenalezljive bolezni dolgoročno povzročajo največ težav, nalezljive bolezni ostajajo najpogostejše, ko gledamo samo število akutnih obolenj v populaciji.[1] V različnih letnih časih so v ospredju različne skupine: črevesne okužbe, respiratorne okužbe, bolezni, ki jih prenašajo klopi ali drugi prenašalci.[1][5] Med respiratornimi boleznimi se sezonsko pojavljajo prehladi, gripa in druge virusne okužbe dihal, med katerimi so v zadnjih letih pomembni tudi respiratorni sincicijski virus ter okužbe s SARS€€‘CoV€€‘2, ki povzročajo COVID€€‘19.[5] V praksi to pomeni, da so ambulante pogosto polne ljudi z vročino, kašljem, bolečim žrelom in utrujenostjo, pri čemer se pri večini bolezen v nekaj dneh umiri, pri manjši skupini pa lahko pride do pljučnice ali poslabšanja že obstoječih kroničnih bolezni dihal in srca.[5]
V poletnih mesecih je več tudi bolezni, ki jih prenašajo klopi in drug mrčes, kot sta klopni meningoencefalitis in borelioza, saj daljše bivanje v naravi in na prostem poveča možnost ugrizov.[1] Ti primeri se v registrih pojavljajo posamično, v javnosti pa pridejo v ospredje, ko organi zaznajo porast ali izbruh določene bolezni; v zadnjih letih so denimo medijsko izpostavljeni izbruhi ošpic, ko se število primerov v določenem obdobju hitro poveča.[4] Po drugi strani pa so bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, kot so rdečke, mumps ali otroška paraliza, v zadnjih letih v Sloveniji zelo redke ali sploh niso bile prijavljene, kar kaže, da cepljenje učinkovito preprečuje pojav večjih izbruhov teh bolezni.[6]
Poleg pogostih kroničnih in nalezljivih bolezni obstaja tudi skupina redkih bolezni, ki jih ima le majhen delež ljudi, so pa pogosto kronične, napredujoče in vseživljenjske ter močno obremenjujoče za posameznika in družino.[7][8] čeprav včeraj v statistiki predstavljajo le majhen odstotek vseh zdravstvenih obravnav, je za prizadete bolnike in njihove svojce zdravljenje, diagnostika in iskanje ustrezne pomoči pogosto dolgotrajen in zahteven proces.[7][8]
Na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj v Sloveniji najpogostejše, je torej mogoče odgovoriti le posredno: dnevno statistiko bi imel kvečjemu posamezen zdravstveni dom ali bolnišnica za svoje paciente, javno dostopni podatki pa kažejo, da so v ozadju večine obiskov in obravnav predvsem kronične nenalezljive bolezni ter sezonske nalezljive okužbe dihal in prebavil, občasno pa tudi izbruhi specifičnih nalezljivih bolezni, ki jih spremlja in objavlja NIJZ.[1][2][5][9]
