Datum: 22.6.2026 10:16:09 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 21. junij 2026

Na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, ni mogoče odgovoriti natančno po dnevih, ker javno dostopni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih institucij prikazujejo trende po tednih, mesecih ali letih, ne pa sprotnega dnevnega seznama najpogostejših diagnoz za celotno državo.[9] Zato je mogoče zanesljivo opisati le skupine bolezni, ki so v Sloveniji splošno najpogostejše, in na tej podlagi razumno sklepati, kaj v povprečju vsak dan, tudi €€{-14949}včeraj€€{-14939}, najbolj obremenjuje zdravstveni sistem.

V ospredju so kronične nenalezljive bolezni, ki jih NIJZ izrecno navaja kot najpogostejše: srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne motnje.[3] Vsaka od teh skupin se ne kaže le kot diagnoza na odpustnici iz bolnišnice, temveč kot stalna prisotnost težav, zaradi katerih ljudje pogosto obiskujejo osebnega zdravnika, specialista ali urgenco. Srčno-žilne bolezni na primer vključujejo različne oblike povišanega krvnega tlaka, bolezni žil v možganih, bolezni srčnih žil ter kronično ledvično prizadetost, kar v praksi pomeni, da se vsakodnevno pojavljajo bolniki z nenadnim poslabšanjem krvnega tlaka, bolečinami v prsih, otekanjem nog, zadihanostjo ali nevrološkimi znaki možganske kapi.[4] čeprav se o posameznih epizodah običajno ne poroča v medijih, to predstavljajo tipične razloge za nujne preglede in hospitalizacije, saj so te bolezni posledica dolgoletnih dejavnikov tveganja, kot so nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, kajenje, prekomerna telesna teža in kronični stres.[4]

Pomemben del vsakodnevne zdravstvene slike v Sloveniji predstavljajo tudi rakave bolezni, ki jih NIJZ opisuje kot zelo pogoste, pri čemer posebej izpostavlja raka kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate.[3] čeprav se rak ne pojavlja €€{-14949}čez no耀{-14939}, pa se vsak dan pojavljajo novi sumljivi izvidi, diagnostika (npr. kolonoskopija, mamografija, CT in MRI preiskave), onkološka posvetovanja ter začetki ali prilagoditve zdravljenja. V vsakdanji praksi to pomeni, da se ogromno ljudi včeraj srečuje s preiskavami, kontrolnimi pregledi, prilagajanjem terapije, obvladovanjem neželenih učinkov zdravljenja in spremljanjem napredovanja ali remisije bolezni, kar močno zaznamuje tako delo zdravstvenih ustanov kot vsakdan bolnikov in njihovih svojcev.[3][4]

Slovenija je hkrati del globalnega trenda naraščanja sladkorne bolezni in z njo povezanih zapletov, ki so prav tako uvrščeni med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni.[3][4] Tudi pri sladkorni bolezni ne gre za kratkotrajno €€{-14949}včerajšnjo€€{-14939} bolezen, ampak za trajno stanje, ki vsak dan prinaša konkretne izzive: regulacijo krvnega sladkorja, prilagajanje prehrane, spremljanje morebitnih zapletov na očeh, živčevju, ledvicah in žilah ter urejanje terapije z zdravili ali inzulinom. Zaradi teh zapletov se dnevno pojavljajo obiski pri diabetologih, družinskih zdravnikih, v ambulantah za diabetično stopalo, na očesnih pregledih in v dializnih centrih. Vsaka odločitev o spremembi terapije, dodatnem pregledu ali hospitalizaciji je neposreden izraz tega, kako pogosto in pomembno mesto ima sladkorna bolezen v slovenskih ambulantah.

Velika skupina, ki pogosto ostaja nekoliko v ozadju statistike, a je v praksi vsak dan zelo prisotna, so bolezni kostno-mišičnega sistema, med katere sodijo različne kronične bolečine v hrbtenici, degenerativne spremembe sklepov in druge motnje, ki vplivajo na gibljivost in delovno sposobnost.[3][4] čeprav jih bolniki pogosto ne dojemajo kot €€{-14949}bolezni€€{-14939} v klasičnem smislu, zaradi njih vsakodnevno nastajajo odsotnosti z dela, obiski ortopedskih ambulant, fizioterapij, ambulant za zdravljenje bolečine in rehabilitacijskih centrov. Včeraj so tako številni ljudje iskali pomoč zaradi poslabšanja kroničnih bolečin, težav pri hoji ali obremenjevanju, kar se pogosto rešuje z analgetiki, fizikalno terapijo, ortopedskimi pripomočki ali napotitvijo na dodatno diagnostiko.

Podobno veljajo za kronične bolezni dihal, ki so na ravni populacije prav tako uvrščene med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni.[3] V ozadju so pogosto dolgoletne posledice kajenja, poklicne izpostavljenosti ali že prebolelih akutnih okužb, v praksi pa se to kaže v vsakodnevnem kašlju, zasoplosti, poslabšanjih kronične obstruktivne pljučne bolezni, astme in drugih stanj. Včeraj so se tako v ambulantah in na urgencah pojavljali bolniki, pri katerih je prišlo do nenadnega poslabšanja dihanja, potrebe po kisiku ali spremembi inhalacijske terapije, pri čemer tudi sezonske okužbe dihal pomembno prispevajo k tem poslabšanjem.[5]

Pomembno vlogo med najpogostejšimi boleznimi imajo tudi duševne motnje, kot sta anksioznost in depresija, ki so izrecno navedene med pogostejšimi kroničnimi nenalezljivimi obolenji.[3][4] V vsakdanjem življenju to pomeni številne obiske pri psihiatrih, psihologih in osebnih zdravnikih, pa tudi stike z centri za duševno zdravje in različnimi oblikami psihoterapevtske pomoči. Ljudje včeraj niso poročali le o klasičnih simptomih, kot so potrtost, brezvoljnost ali tesnoba, temveč tudi o težavah s spanjem, koncentracijo, kronično utrujenostjo, somatskimi občutki, kot so pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, znojenje ali vrtoglavica, zaradi katerih pogosto najprej obiščejo izbranega zdravnika, preden sploh pridejo do psihiatra.[4] Ti vsakodnevni stiki z zdravstvenim sistemom odražajo, kako močno duševno zdravje sooblikuje celotno sliko €€{-14949}najpogostejših bolezni€€{-14939}.

Na drugi strani so nalezljive bolezni v Sloveniji kot skupina še vedno ene najpogostejših bolezni v populaciji na splošno, čeprav se njihova struktura in sezonska razširjenost spreminja.[2] Respiratorne nalezljive bolezni, med katere sodijo različni prehladi, vnetja žrela, pljučnice in podobne okužbe, po podatkih državne ocene ogroženosti vsako leto predstavljajo približno polovico vseh prijavljenih nalezljivih bolezni.[2] če to prenesemo na konkretni vsakdan, je včeraj zagotovo veliko ljudi v Sloveniji iskalo pomoč zaradi kašlja, bolečega grla, povišane temperature, splošnega slabega počutja ali težjega dihanja, pri čemer del teh primerov ostane doma in se zdravi sam, del pa pride do zdravnika in se po potrebi testira, dobi bolniški stalež ali napotitev na dodatne preiskave.

Ob tem obstajajo tudi sezonske viroze, ki se izmenjujejo tekom leta in jih mediji pogosto opisujejo kot €€{-14949}sezonske bolezni€€{-14939}, saj v določenih obdobjih povzročijo porast obiskov zaradi akutnih okužb dihal.[5] V jesensko-zimskem obdobju pri nas poudarjajo predvsem navadne prehlade ter okužbe z virusi influenco, respiratornim sincicijskim virusom in COVID-19.[5] Kdaj natančno katera od teh okužb prevladuje v posameznem dnevu, je težko reči brez aktualnih laboratorijskih podatkov, a v praksi se v polnih čakalnicah pediatričnih in družinskih ambulant to odrazi kot večje število bolnikov z vročino, kašljem, izcedkom iz nosu ali težjim dihanjem, med katerimi se zdravniki sproti odločajo, koga je treba podrobneje obravnavati in komu zadostuje domače zdravljenje.

Nalezljive bolezni se v Sloveniji ne pojavljajo le kot razpršeni, vsakdanje prisotni primeri, temveč občasno tudi v obliki večjih izbruhov, o katerih NIJZ objavlja posebna poročila.[9] Tovrstni izbruhi so lahko vezani na šole, vrtce, domove za starejše ali določena geografskih območja ter sočasno vključujejo več deset ali sto obolelih. V zadnjih letih so med izbruhi v ospredju različne respiratorne bolezni, prebavne okužbe in bolezni, ki jih prenašajo klopi ali drugi vektorji.[2][9] če bi bil včeraj aktiven kakšen večji izbruh, bi bil praviloma zabeležen na portalu NIJZ, vendar ti podatki opisujejo obdobja in ne enega samega dne, zato ni mogoče navesti konkretne €€{-14949}včerajšnje€€{-14939} lestvice.

Posebno skupino predstavljajo bolezni, ki jih prenaša mrčes, predvsem klopi, med katerimi sta pri nas najpogostejša klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.[2] čeprav gre pri obeh za bolezni z določenim inkubacijskim obdobjem, se konkretne epizode €€“ od odstranitve klopa, pojava prvih znakov do odločanja o cepljenju ali antibiotičnem zdravljenju €€“ dogajajo vsak dan, posebej v toplejšem delu leta, ko je izpostavljenost klopom večja. Včeraj so tako nekateri ljudje iskali nasvet glede odvzetega klopa, drugi zaradi sumljive kožne spremembe ali začetnih nevroloških težav, tretji pa so bili morda že v fazi rehabilitacije po prebolelem vnetju možganskih ovojnic ali možganovine.

V javnosti se občasno pojavljajo tudi informacije o redkih ali novejših nalezljivih boleznih, pri katerih zdravstvene službe skrbno spremljajo morebitno tveganje za Slovenijo, na primer v primeru hantavirusnih okužb, povezanih s križarkami ali drugimi mednarodnimi potovanji.[1] Strokovnjaki ob takih dogodkih pogosto pojasnjujejo, da je neposredno tveganje za prebivalce Slovenije majhno, a opozarjajo, da imamo v državi sorodne bolezni, kot je t. i. mišja mrzlica, za katero je sicer prijav le nekaj na leto, več pa v t. i. €€{-14949}mišjih letih€€{-14939}, ko je glodavcev več.[1] Gre za primer bolezni, ki ni med najpogostejšimi, vendar ponazarja, kako se epidemiološke službe vsak dan ukvarjajo tudi s spremljanjem redkejših okužb, ocenjevanjem tveganj in preverjanjem, ali posamezni primeri pomenijo širšo nevarnost ali ne.

če torej združimo dostopne podatke in vsakodnevno klinično realnost, lahko rečemo, da so včeraj v Sloveniji zdravstveni sistem najbolj obremenjevale iste skupine bolezni, ki jih statistika prepoznava kot najpogostejše: kronične nenalezljive bolezni, zlasti srčno-žilne, rakave, presnovne, kostno-mišične, kronične dihalne in duševne, ter raznolike nalezljive bolezni, med katerimi prevladujejo respiratorne okužbe in sezonske viroze, občasno pa tudi bolezni, povezane s hrano, vodo ali prenašalci, kot so klopi.[2][3][5] Natančne dnevne razvrstitve ni mogoče navesti, lahko pa se na podlagi teh skupin precej zanesljivo predstavi, kakšne vrste težav so bile včeraj najpogostejši razlog, da so ljudje v Sloveniji poiskali zdravniško pomoč ali spremljanje zaradi svojih že znanih, kroničnih stanj.