Datum: 26.6.2026 10:26:12 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 25. junij 2026

V javno dostopnih virih ni podatka, katere konkretne bolezni ali poškodbe so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, saj NIJZ in urgence takih podatkov ne objavljajo po dnevih, temveč tedensko, mesečno ali letno in večinoma le v agregirani obliki.[8] To pomeni, da ni mogoče zanesljivo našteti včerajšnjih najpogostejših diagnoz po urgencah ali ambulantah, lahko pa na podlagi dolgoročnih statistik in opisov urgentnih služb opišemo, katere skupine bolezni in poškodb tam praviloma prevladujejo in kako so takšni primeri videti v praksi.[3][5] V ospredju so po podatkih NIJZ kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno€€‘žilna obolenja, različne oblike raka, sladkorna bolezen ter bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, ki pri mnogih ljudeh vodijo v nenadna poslabšanja zdravstvenega stanja in obisk urgence, na primer zaradi bolečin v prsih, motenj zavesti ali nenadnih hudih bolečin.[5][8] V vsakodnevni urgentni praksi to pomeni, da se zdravniki stalno srečujejo z bolniki, pri katerih se na že prisotne kronične težave nenadoma €€{-14949}prilepi€€{-14939} akutni zaplet, denimo pri osebi s dolgoletnim zvišanim krvnim tlakom, ki jo včeraj na urgenco pripeljejo zaradi nenadne močne bolečine v glavi in vrtoglavice, ali pri bolniku s sladkorno boleznijo, ki ga pripeljejo zaradi izrazite oslabelosti in motene zavesti, povezane z nenadno spremembo vrednosti krvnega sladkorja.[5] Ob tem pomemben delež obiskov ostaja povezan tudi z nalezljivimi boleznimi, saj so respiratorne okužbe €€“ od običajnih prehladov do pljučnice in gripe €€“ v slovenski populaciji med najpogosteje prijavljenimi in vsako leto predstavljajo približno polovico vseh prijavljenih nalezljivih bolezni, kar se seveda odraža tudi v ambulantah nujne medicinske pomoči, kadar simptomi postanejo izrazitejši ali trajajo dlje, kot bi bolniki pričakovali.[3][6] Tipičen včerajšnji primer bi tako lahko bil starejši bolnik, ki ga na urgenco pripeljejo zaradi visoke temperature, težkega dihanja in splošne oslabelosti po več dneh kašlja, pri katerem zdravniki razmišljajo o pljučnici ali zapletu sezonske virusne okužbe, pa tudi mlajša oseba z vztrajnim kašljem in povišano telesno temperaturo, ki želi izključiti hujše zaplete in zato poišče nujno pomoč.[3][6] V določenih obdobjih leta pomembno breme predstavljajo tudi bolezni, ki jih prenašajo klopi, saj so po uradnih podatkih klopni meningoencefalitis in lymska borelioza med najpogostejšimi boleznimi, ki jih pri nas prenaša mrčes, z več tisoč primeri annually, kar pomeni, da se v sezoni v ambulantah pogosto pojavljajo bolniki z nedavno klopno izpostavljenostjo in novimi zdravstvenimi težavami.[1][2][3] Na včerajšnjih ambulantnih seznamih so bili zato skoraj zagotovo posamezniki, ki so po sprehodu v naravi opazili klopa ali kožno spremembo in se zaskrbljeno oglasili zaradi možnosti klopne bolezni, pa tudi takšni, pri katerih je po nekaj dneh nespecifičnih simptomov, kot so utrujenost in slabo počutje, zdravnik posumil na eno od klopno prenosljivih okužb in jih napotil na dodatne preiskave.[1][2] Poleg bolezni so odmeven in stalen del dela urgentnih služb različne poškodbe, o katerih lokalni mediji redno poročajo bolj kot o samih boleznih, pri čemer se v poročilih pogosto pojavljajo prometne nesreče, delovne nesreče in poškodbe v gospodinjstvu ali pri športu, a tudi teh podatkov ni v centralizirani, za včerajšnji dan specifični obliki, temveč le v obliki posamičnih novic ali širših statističnih pregledov. Včeraj so tako urgence po vsej Sloveniji skoraj zagotovo sprejemale ljudi z zlomi po padcu s kolesa, z urezninami pri delu z orodjem ali z zvinom gležnja po športni aktivnosti, hkrati pa tudi bolnike, pri katerih se je kronična bolezen nepričakovano poslabšala in je zahtevala hitro obravnavo. Ker pa institucije, kot sta NIJZ in javne bolnišnice, po dnevih ne objavljajo razčlenitev, katera diagnoza je bila točno včeraj najpogostejša, ostaja odgovor nujno splošen in temelji na znanih dolgoročnih vzorcih obolevanja in poškodovanosti prebivalstva v Sloveniji.[3][5][8]