Datum: 1.7.2026 10:41:33 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 30. junij 2026
Za včeraj ni javno dostopnih svežih podatkov, ki bi natančno in zanesljivo pokazali, katere bolezni ali vrste poškodb so bile tisti dan najpogostejše v Sloveniji, niti ni dnevnih poročil urgentnih služb, ki bi bila sistematično zbrana na enem mestu[7]. Vendar pa se iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje in analiz bolniških odsotnosti da razmeroma dobro sklepati, katere skupine bolezni in poškodb vsak dan, tudi včeraj, najbolj zapolnjujejo ambulante, urgence in bolniške liste[1][2][3].
V ospredju so kronične nenalezljive bolezni, ki so pri nas najpogostejši razlog za obiske zdravnika in hospitalizacije, med njimi bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, kronične bolezni dihal, nekatere duševne motnje ter rakava obolenja[2][3][4]. V vsakodnevni praksi se to kaže tako, da so zdravniki družinske medicine, internisti in specialisti v ambulantah zelo pogosto zasedeni z urejanjem krvnega tlaka, spremljanjem srčnega popuščanja, urejanjem sladkorne bolezni, obravnavo bolečin v hrbtenici in sklepih ter spremljanjem bolnikov z različnimi vrstami raka, pri katerih se pojavljajo kontrolni pregledi, zapleti zdravljenja ali poslabšanja kroničnega stanja[2][3].
Ob tem statistike bolniških odsotnosti kažejo, da med vodilne vzroke odsotnosti z dela pri nas sodijo bolezni mišično€€‘skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni ter težave, povezane z duševnim zdravjem[1]. To pomeni, da so bila tudi včeraj, čeprav brez natančnega seznama, zelo verjetno pogosta obravnavanja različnih bolečin v križu in vratu, obrabe sklepov ter akutnih poslabšanj teh težav, ki ljudi prisilijo, da poiščejo pomoč na urgenci ali pri osebnem zdravniku[1][3]. Na urgentnih oddelkih se kronične bolečine pogosto prepletejo z nenadnimi poškodbami, kjer se med najznačilnejšimi pri starejših pojavljajo zlomi zapestja, kolka in gležnja, pogosto po padcu, včasih pa tudi zlomi vretenc zaradi osteoporoze[5]. Tak primer pomeni, da starejša oseba po banalnem padcu doma ali na ulici pristane na urgenci z močno bolečino v kolku, oteženim gibanjem in potrebo po takojšnji diagnostiki, nato pa pogosto tudi po operativnem zdravljenju[5].
Med poškodbami so v slovenskem prostoru velik javnozdravstveni problem nenamerne poškodbe, od padcev in prometnih nesreč do poškodb pri delu in v prostem času, ki redno polnijo urgentne službe in kirurške oddelke[9]. Tipičen dnevni vzorec, ki je zelo verjetno podoben tudi včerajšnjemu, vključuje mlajše in srednje stare bolnike po prometnih nesrečah, športnih poškodbah ali delovnih nezgodah, pri katerih se pojavljajo udarnine, zvini, zlomi, poškodbe glave in včasih hude politravme, zaradi katerih je potrebna takojšnja obsežna oskrba[9]. Hkrati so urgence obremenjene z zastrupitvami, bodisi zaradi alkohola, drog, zdravil ali gospodinjskih kemikalij, ki se v statistiki bolniških odsotnosti pojavljajo kot eden od pomembnih vzrokov odsotnosti[1].
Med nalezljivimi in sezonskimi obolenji se poleti in v prehodnih obdobjih pojavljajo predvsem okužbe dihal, navadni prehladi ter kroženje virusov, kot so respiratorni sincicijski virus, influenca in COVID€€‘19, ki zasedajo ambulante s širokim spektrom blagega do zmerno težkega poteka[6]. To v praksi pomeni številne vsakodnevne obiske s povišano temperaturo, kašljem, utrujenostjo in drugimi težavami, zaradi katerih se ljudje želijo prepričati, ali gre za blažje sezonsko obolenje ali za kaj resnejšega, kar bi zahtevalo bolniško odsotnost ali dodatno diagnostiko[6].
Poseben del vsakdanje zdravstvene slike predstavljajo duševne bolezni, ki jih statistika bolniških odsotnosti postavlja med vodilne razloge za odsotnost z dela[1][2]. Včeraj so bili zato zelo verjetno obravnavani bolniki z depresijo, anksioznimi motnjami, prilagoditvenimi motnjami ali kroničnim stresom, pri katerih ambulantni psihiatri in psihologi urejajo zdravila, psihoterapijo in odsotnosti z dela, medtem ko urgence občasno obravnavajo akutne krizne situacije, kot so samomorilne misli ali huda poslabšanja duševnega stanja[1][2].
Ker so kronične nenalezljive bolezni dolgoročna stanja, ki trajajo vsaj leto ali več in pogosto pomembno omejujejo vsakdanje življenje[4], je realno pričakovati, da je včerajšnji dan v slovenskih ambulantah in bolnišnicah v veliki meri potekal v znamenju spremljanja teh dolgotrajnih težav, ob tem pa je bil prepleten z nenadnimi poškodbami in akutnimi obolenji, ki vedno znova sprožijo nujne obiske. Tako celotna slika včerajšnjih najpogostejših bolezni in poškodb, če jo opišemo skozi znane vzorce, kaže preplet kroničnih srčno€€‘žilnih, presnovnih, kostno€€‘mišičnih, dihalnih in rakavih stanj z akutnimi poškodbami ter sezonskimi okužbami, pri čemer podrobni konkretni seznami za včerajšnji dan javnosti preprosto niso na voljo[1][2][4][7][9].
