Datum: 3.7.2026 10:11:11 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 2. julij 2026
O tem, katere konkretne bolezni ali poškodbe so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, ni javno dostopnih sprotnih podatkov po dnevih; NIJZ in druge institucije objavljajo le agregirane statistike po daljših obdobjih ali za celotna leta, urgentne službe pa dnevnih poročil o strukturi vseh obravnavanih primerov praviloma ne objavljajo.[2][3] Zato ni mogoče zanesljivo navesti, kaj je bilo prav včeraj najpogostejše, lahko pa opišem, katere skupine bolezni in poškodb so pri nas po podatkih institucij na splošno najpogostejše ter kako se tipično kažejo v vsakodnevnem delu zdravstvenih služb.[2][3]
V Sloveniji med boleznimi v populaciji prevladujejo nalezljive bolezni, ki jih uradni dokumenti uvrščajo med najpogostejše nasploh; med prijavljenimi primeri vsako leto posebej izstopajo respiratorne nalezljive bolezni, ki predstavljajo približno polovico vseh prijavljenih bolezni.[2] To pomeni, da zdravniki v ambulantah in na urgentnih oddelkih vsak dan obravnavajo velik delež ljudi z okužbami dihal, od blažjih virusnih prehladov do težjih oblik gripe, pljučnice ali covid€€‘19, pri čemer so v sezonskih obdobjih €€“ jeseni in pozimi, pa tudi ob poletnih vročinskih valih s klimatskimi napravami €€“ ti bolniki pogosto med najštevilčnejšimi.[2][4] Ob tem se pojavljajo tudi druge nalezljive bolezni, kot so črevesne okužbe in zastrupitve s hrano ter različne zoonoze, ki jih ljudje praviloma ne zaznajo kot posebno redke, saj se kažejo kot €€{-14949}običajne€€{-14939} driske, bruhanja ali vročinska stanja.[2]
Pomemben del vsakodnevnega dela zdravstvenega sistema predstavljajo tudi kronične nenalezljive bolezni, ki niso vezane na sezono in se pojavljajo kontinuirano skozi vse leto.[3][5] Srčno€€‘žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne bolezni sodijo med najpogostejše kronične bolezni in skupaj povzročajo do 80 % vseh smrti v Sloveniji, kar kaže, da je pri teh stanjih obiskov pri zdravniku in tudi urgentnih obravnav veliko.[3][5] V praksi to pomeni, da so včeraj, tako kot skoraj vsak dan, urgente verjetno obravnavale bolnike z nenadno poslabšanimi srčno€€‘žilnimi stanji, akutnimi zapleti sladkorne bolezni, poslabšanji kroničnih pljučnih bolezni ter epizodami duševnih motenj, ki zahtevajo takojšnjo pomoč.[3][5]
Sezonsko so v Sloveniji relevantne tudi bolezni, ki jih prenašajo klopi, saj podatki NIJZ kažejo na več tisoč primerov klopnih okužb letno, pri čemer je lymska borelioza najpogostejša klopna bolezen, klopni meningoencefalitis pa sicer redkejši, a potencialno težji.[1] V obdobjih, ko je veliko ljudi v naravi, so ambulante in urgence pogosto soočene z bolniki, ki se oglasijo zaradi svežih klopovih ugrizov, lokalnih kožnih sprememb ali zgodnjih sistemskih znakov okužbe, nekateri pa so sprejeti zaradi naprednejših zapletov, kar pomeni, da bi tudi včeraj lahko bil del obravnav povezan s takšnimi primeri.[1]
čeprav uporabnika zanimajo tudi poškodbe, uradni javni viri ne ponujajo dnevne razčlenitve, vendar je iz prakse in statistike poškodb razvidno, da so urgentni oddelki vsak dan obremenjeni z najrazličnejšimi travmatskimi dogodki, od lažjih zvinov in površinskih ran do težjih prometnih, delovnih in športnih poškodb; te se ne pojavljajo le ob koncih tedna ali praznikih, temveč tudi ob povsem običajnih dneh, ko kombinacija delovnih obveznosti, prostočasnih dejavnosti in vremenskih razmer prispeva k številu nezgod. Poseben del predstavljajo starejši z padci v domačem okolju, ki pogosto pripeljejo do zlomov in zahtevajo hospitalizacijo, ter otroci z igriščnimi ali športnimi poškodbami, ki jih starši v strahu pred prikritimi zlomi ali poškodbo glave pripeljejo na pregled.
Ob tem velja omeniti, da je covid€€‘19 v zadnjih letih pomembno vplival na strukturo bolnikov v bolnišnicah, vendar posamezen včerajšnji dan ni nujno izstopal; primer poročila z določenega dne navaja, da ni bilo smrtnih primerov zaradi covid€€‘19, medtem ko je bilo hospitaliziranih nekaj deset bolnikov, od tega manjši del na intenzivni negi, kar kaže, da je bolezen lahko prisotna v bolnišnicah brez izrazitega dnevnega smrtnostnega davka.[6] Takšna poročila se sicer ne objavljajo za vsak dan in ne vključujejo vseh drugih bolezni in poškodb, zato na njihovi podlagi ni mogoče sestaviti popolne slike o tem, kaj je bilo včeraj najpogostejše, temveč le razumeti, da so respiratorne bolezni, kronične nenalezljive bolezni ter akutne poškodbe trajen in prevladujoč del vsakodnevnih obravnav v slovenskem zdravstvenem sistemu.[2][3]
