Datum: 13.7.2026 10:16:50 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 12. julij 2026
Za včeraj ni javno dostopnih podatkov, ki bi natančno in sproti po urah ali dnevih prikazovali, katere konkretne bolezni ali poškodbe so bile najpogostejše v Sloveniji, saj takšne statistike NIJZ in urgence objavljajo le agregirano, za daljša časovna obdobja ali posebna poročila.[1][2] Na podlagi zbranih podatkov za zadnja leta pa je mogoče precej zanesljivo sklepati, katere skupine obolenj in poškodb vsak dan, tudi včeraj, najbolj obremenjujejo zdravstveni sistem. Med razlogi za odsotnost z dela in obiski zdravnika so v ospredju bolezni mišično-skeletnega sistema ter vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni ter težave v povezavi z duševnim zdravjem in rakava obolenja.[1][5] To pomeni, da so ambulante in urgence včeraj najverjetneje znova obravnavale veliko ljudi z bolečinami v hrbtenici in sklepih, ki sodijo med najpogostejše zdravstvene težave v Sloveniji, saj kronične bolezni kostno-mišičnega sistema po podatkih strokovnih pregledov predstavljajo enega glavnih vzrokov za obisk zdravnika in zmanjšano zmožnost za delo.[2][5]
Pomemben del vsakodnevnega dogajanja na urgencah predstavljajo poškodbe zaradi padcev, zdrsov in drugih nezgod, bodisi pri delu bodisi doma ali v prostem času.[1][3] Statistike poškodb pri delu kažejo, da so padci in zdrsi daleč najpogostejša oblika nezgod, kar se v praksi odraža v številnih zlomih zapestja, gležnja, podkolenskih kosti in prstov ter zvinih in izpahih sklepov, ki jih zdravniki praktično vsak dan, torej tudi včeraj, oskrbujejo v urgentnih ambulantah in na travmatoloških oddelkih.[4][9] Takšne poškodbe so posebej pogoste pri starejših, pri katerih se po podatkih iz primarne ravni zdravstvenega varstva zelo pogosto obravnava zlome zapestja, kolka in gležnja, včasih tudi zlome hrbtenice, povezane z osteoporozo, kar pomeni, da je vsakodnevno delo urgentnih ekip močno zaznamovano z zgodbami ljudi, ki so se poškodovali ob povsem običajnih dejavnostih, kot so hoja po stopnicah, dvigovanje bremen ali zdrs na mokri podlagi.[7][4]
K sliki najpogostejših včerajšnjih zdravstvenih težav sodijo tudi kronične nenalezljive bolezni, ki so v Sloveniji med vodilnimi vzroki smrti in prezgodnje umrljivosti ter povzročajo približno štiri petine vseh smrti.[2][5] Sem spadajo srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal, nekatere duševne bolezni ter rak, ki zaradi svojega dolgotrajnega poteka in pogostih zapletov vsak dan vodijo do številnih pregledov, hospitalizacij in kontrol, četudi se to ne kaže v kratkih novičarskih poročilih iz urgenc.[2][5] Vsakdanja realnost v ambulantah vključuje bolnike z zvišanim krvnim tlakom, koronarnimi boleznimi, kronično ledvično boleznijo ter simptomi astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni, pri katerih gre pogosto za ponavljajoče se obiske zaradi poslabšanj, zapletov ali potrebe po prilagoditvi zdravljenja.[2][5]
Hkrati je treba upoštevati, da poročila o zdravstvenem stanju prebivalcev Slovenije vedno znova poudarjajo tudi težave z duševnim zdravjem, ki sodijo med najpogostejše razloge za bolniške odsotnosti in s tem posredno odsevajo vsakodnevno breme depresije, anksioznih motenj in drugih psihičnih stanj.[1][2] čeprav se o teh primerih z urgenc manj poroča v medijih, so včerajšnje izkušnje mnogih ljudi verjetno vključevale obiske pri psihiatrih, psihologih in zdravnikih družinske medicine, bodisi zaradi akutnih kriz bodisi zaradi dolgotrajnega spremljanja in prilagajanja terapije. Del včerajšnjega zdravstvenega dogajanja predstavljajo tudi redke bolezni, ki po definiciji prizadenejo manj kot pet ljudi na deset tisoč prebivalcev, vendar so zaradi kroničnega, napredujočega poteka in pogoste življenjske ogroženosti za posameznike in njihove družine izjemno težke ter terjajo veliko koordinirane zdravstvene obravnave.[8]
Poškodbe hrbtenjače, čeprav relativno redke, so še en primer stanj, ki jih zdravniki v Sloveniji vsako leto obravnavajo pri približno štiridesetih ljudeh, kar pomeni, da so tudi včeraj obstajale možnosti, da je bila zaradi težje nesreče ali padca sprejeta kakšna nova oseba z zelo resno poškodbo, ki zahteva dolgotrajno rehabilitacijo in timsko obravnavo.[6] Vse te skupine bolezni in poškodb skupaj oblikujejo sliko včerajšnjega dne v slovenskih zdravstvenih ustanovah: od številnih bolniških odsotnosti zaradi težav z gibalnim aparatom, preko urgentnih obravnav zlomov in zvinov po padcih, do tihih, a vztrajnih potekov kroničnih srčno-žilnih, rakavih in duševnih bolezni, ki vsak dan znova polnijo ambulante, oddelke in čakalnice ter kažejo, da je breme bolezni in poškodb v Sloveniji razpršeno med številne ljudi in različne oblike obolenj, čeprav se javno običajno vidi le najbolj dramatične primere.
