Datum: 24.7.2026 15:14:34 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 23. julij 2026

Za celotno Slovenijo ni javno dostavnih, dnevno ažurnih podatkov, ki bi natančno povedali, katere konkretne bolezni in poškodbe so bile *včeraj* najpogostejše, saj se uradne statistike za nalezljive in nenalezljive bolezni ter urgentne obravnave praviloma zbirajo in objavljajo tedensko, mesečno ali letno, ne za posamezne dni.[4][5][8] Na podlagi razpoložljivih podatkov pa je mogoče razumno sklepati, da so tudi včeraj med najpogostejšimi obravnavanimi zdravstvenimi težavami v ambulantah družinske medicine in na urgencah prevladovale različne okužbe dihal, virusne črevesne bolezni ter poslabšanja kroničnih nenalezljivih bolezni, skupaj z značilnimi poškodbami, ki nastajajo pri vsakdanjih nesrečah.[1][4][6][8]

V rutinskih analizah za Slovenijo se kot najpogostejše nalezljive bolezni že več let pojavljajo virusne črevesne okužbe, pri čemer so noroviroze in rotaviroze v epidemioloških poročilih NIJZ navedene kot vodilni vzrok med prijavljenimi črevesnimi nalezljivimi boleznimi.[4][5] Tedenska spremljanja za leto 2026 kažejo, da se norovirusne in rotavirusne okužbe pojavljajo v velikem številu in pogosto prizadenejo tako otroke kot odrasle, kar pomeni, da so ambulante vsak teden polne bolnikov z drisko, bruhanjem in dehidracijo, nekateri pa zaradi poslabšanja stanja potrebujejo tudi urgentno obravnavo.[4] čeprav poročila ne izpostavljajo posebej včerajšnjega dne, številke in trendi kažejo, da je zelo verjetno, da so bile tudi včeraj med najpogosteje obravnavanimi primeri različne oblike virusnih gastroenteritisov, ki jih v uradnih statistikah zajemajo pod skupino noroviroz in rotaviroz.[4][5]

Pri respiratornih okužbah se v zadnjih sezonah v ospredje izmenično postavljajo gripa, covid-19 in druge virusne okužbe dihal, kot so rinovirusi in enterovirusi, občasno pa tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).[6][7][11] Poročila iz bolnišnic, kot je UKC Ljubljana, opisujejo obdobja, ko gripa povzroči izrazit porast obiskov urgence, z večdnevnim čakanjem na proste postelje in veliko obremenitvijo osebja.[6] V takšnih obdobjih medicinske ekipe v enem dnevu obravnavajo več deset bolnikov z visoko vročino, težkim počutjem in zapleti, med katerimi so tudi starejši in kronični bolniki, pri katerih se vnetje dihal lahko hitro razvije v pljučnico ali druge resne zaplete.[6][11] če podobni sezonski vzorci veljajo tudi v trenutnem času, je zelo verjetno, da so bile včeraj v številnih urgentnih centrih med najpogostejšimi primeri ravno različne akutne okužbe dihal, od blažjih viroz do težjih oblik gripe ali pljučnice, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje.[1][6][9][11]

Poleg nalezljivih bolezni se v Sloveniji stalno in v velikem obsegu pojavljajo kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal, bolezni kostno-mišičnega sistema ter različni rakavi tumorji.[8][12] Te bolezni ne izzvenijo v nekaj dneh, ampak trajajo dolga leta in se s časom poslabšujejo, zato so v vsakem dnevu med najpogostejšimi razlogi za obisk ambulant in urgentnih služb stanja, kot so nenadno poslabšanje srčnega popuščanja, bolečine v prsih zaradi ishemične bolezni srca, težka sapa pri kronični obstruktivni pljučni bolezni ali nenadno poslabšanje glikemije pri sladkorni bolezni.[8][12] V vsakdanji urgentni praksi to pomeni, da zdravniki v enem dnevu obravnavajo več bolnikov z akutnimi srčno-žilnimi dogodki, med katerimi so tudi srčni infarkti in možganske kapi, ki statistično sodijo med najpogostejše vzroke smrti v Sloveniji in so zato stalno prisotni med najresnejšimi primeri.[8][12]

Za urgentne centre so značilni tudi številni primeri poškodb, ki nastajajo v prometnih nesrečah, pri delu, športu ali doma, čeprav se te v klasičnih statistikah bolezni pogosto vodijo ločeno kot poškodbe in ne kot bolezni. Po podatkih o ogroženosti zaradi epidemij in nalezljivih bolezni je sam sistem oblikovan tako, da širi poudarek predvsem na okužbe, vendar v praksi urgentni zdravniki vsak dan obravnavajo raztrganine, zlome, udarnine, poškodbe glave in hrbtenice ter zaplete po padcih in drugih nesrečah.[11] Včeraj so bile zato zelo verjetno pogoste obravnave bolnikov po manjših prometnih nesrečah, športnih poškodbah pri rekreativcih, delovnih poškodbah v industriji ter domačih nesrečah, na primer padci z lestve ali zdrsi na stopnicah, ki zahtevajo rentgensko diagnostiko, šivanje ran in včasih tudi kirurške posege. čeprav za posamezen dan ni javno objavljenih natančnih številk, je znano, da takšne poškodbe sestavljajo velik del vsakodnevnega urgentnega dela v vseh večjih bolnišnicah.

V ozadju vsakodnevnih akutnih primerov pa statistike nalezljivih bolezni kažejo, da se v Sloveniji stalno pojavljajo tudi zoonoze in druge specifične okužbe, kot so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis, mikrosporija ter leptospiroza.[3][5][9][11] Lymska borelioza je uradno opisana kot najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, z več tisoč prijavljenimi primeri na leto, kar pomeni, da so ambulante v sezoni klopov skoraj vsak dan soočene z bolniki, ki pridejo zaradi kožnih sprememb po ugrizu klopa ali zaradi kasnejših sistemskih znakov bolezni.[5][9] Tudi leptospiroza, ki jo povzročajo bakterije v seču okuženih živali, se v Sloveniji pojavlja kot akutna infekcija in je pri večini bolnikov relativno blaga, pri nekaterih pa poteka težje, kar zahteva natančno diagnostiko in hospitalizacijo.[3] To pomeni, da so včeraj v posameznih ambulantah lahko obravnavali tudi bolnike z manj pogostimi zoonozami, ki se ne pojavljajo v takšnem številu kot virusne črevesne ali respiratorne bolezni, a so pomembne zaradi svoje resnosti in kompleksnosti zdravljenja.

Ker NIJZ podatke o virusnih črevesnih boleznih objavlja tedensko, kronične nenalezljive bolezni pa spremlja v letnih poročilih o zdravstvenem stanju prebivalstva, javno dostopni viri ne omogočajo, da bi se zanesljivo navedlo, katere so bile *prav včeraj* najpogostejše bolezni po številu obiskov, temveč le, da so včerajšnji dan skoraj zagotovo zaznamovali isti vzorci kot druge dni v istem obdobju.[4][5][8][12] To pomeni, da so bile v ospredju kombinacija pogostih virusnih črevesnih okužb in akutnih respiratornih obolenj, skupaj z vedno prisotnimi poslabšanji kroničnih srčno-žilnih in presnovnih bolezni, ter z značilnimi poškodbami, ki pritičejo vsakodnevnim nesrečam v domačem okolju, na cestah in pri športu.