Datum: 27.7.2026 9:16:17 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 26. julij 2026
Na podlagi javno dostopnih podatkov ni mogoče zanesljivo povedati, katere konkretne bolezni ali poškodbe so bile včeraj *najpogostejše* v celotni Sloveniji, ker takih dnevnih, za včerajšnji dan agregiranih poročil za državo ni objavljenih v realnem času[1]. Na ravni celotnega zdravstvenega sistema se sproti sicer zbirajo podatki, vendar jih NIJZ in bolnišnice objavljajo v obliki tedenskih, mesečnih ali letnih pregledov, zato za €€{-14949}včeraj€€{-14939} obstajajo le posredne informacije in splošen vzorec obolevnosti[1][3]. To pomeni, da lahko o včerajšnjih najpogostejših primerih govorimo le opisno, na podlagi znanih trendov in običajnih obremenitev urgenc in dežurnih ambulant, ne pa z natančnimi številkami.
V urgentnih centrih in bolnišnicah po Sloveniji praviloma vsak dan obravnavajo veliko ljudi z nenadnim poslabšanjem kroničnih srčno-žilnih bolezni, zapleti pri sladkorni bolezni ter akutnimi težavami, povezanimi s kroničnimi boleznimi dihal, kot so poslabšanja pri astmi ali kronični obstruktivni pljučni bolezni[1][6]. Takšni bolniki pridejo na urgenco zaradi nenadnega oteženega dihanja, bolečin v prsih ali splošnega slabega počutja, pri čemer nujna služba najprej izloči najnevarnejše zaplete, nato pa jih po potrebi sprejme na oddelek ali vrne v ambulantno zdravljenje. Ob tem poteka tudi vsakodnevna obravnava poškodb: urgentne službe poročajo, da so med najpogostejšimi rutinskimi primeri različni zlomi, zvinjenja in ureznine, nastale pri padcih doma, pri delu ali v prometu, posebno ob koncih tedna in v času dopustov, ko se poveča število rekreativnih športnih aktivnosti in potovanj, a ti podatki praviloma niso zbrani v enem javnem, nacionalnem poročilu za posamezen dan[1].
Glede nalezljivih bolezni so v Sloveniji dobro dokumentirani trendi, iz katerih je razvidno, da med najpogostejše sodijo različne respiratorne okužbe, črevesne okužbe in nekatere bolezni, ki jih prenašajo klopi[1][3]. V obdobjih, ko kroži več respiratornih virusov, se urgentni oddelki pogosto soočajo s povečanimi obiski bolnikov z vročino in težavami z dihanjem, kar je v preteklosti večkrat opisal tudi UKC Ljubljana, kjer so poročali, da lahko gripa v posameznih obdobjih postane prevladujoča respiratorna okužba, ki polni bolnišnične postelje[4]. V takih razmerah so na urgenci obravnavani bolniki s kombinacijo težjega dihanja, povišane temperature in splošne oslabelosti, pri najhuje prizadetih pa je potrebna hospitalizacija, včasih tudi intenzivno zdravljenje[4]. Podobno se pri otrocih občasno v ospredje postavi respiratorni sincicijski virus, zaradi katerega starši pripeljejo malčke na pediatrično urgenco zaradi hitrega dihanja, kašlja in težav z hranjenjem[4][5]. čeprav takšni primeri niso vsak dan enako pogosti, podatki kažejo, da se ob določenih sezonskih vrhovih v nekaj dneh ali tednih znatno povečajo obiski zaradi teh okužb, kar se v praksi na urgenci kaže kot dolge čakalne dobe in težave pri iskanju prostih postelj[4].
Letne analize NIJZ kažejo, da so med prijavljenimi nalezljivimi boleznimi najpogostejše različne črevesne okužbe in respiratorne bolezni ter lymska borelioza kot najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi[3]. čeprav ti podatki ne povedo natančno, kaj je bilo €€{-14949}včeraj€€{-14939} najpogostejše, nakazujejo, da se tudi v običajnem dnevu v Sloveniji v ambulantah in na urgencah srečujejo bolniki z nenadno drisko in bruhanjem, ki je posledica virusnih črevesnih okužb, ter bolniki z vročino in bolečim žrelom ali kašljem zaradi respiratornih virusov[3][5]. Klinični potek je pri večini blažji in obravnava poteka ambulantno, vendar so pri ogroženih skupinah, kot so starejši ali kronični bolniki, pogosti tudi sprejemi na oddelke. Poleg tega splošni podatki NIJZ o nenalezljivih boleznih kažejo, da kronične bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne motnje, predstavljajo večino zdravstvenega bremena v Sloveniji in so zato praktično vsak dan pomemben del dela v zdravstvenih domovih in bolnišnicah[6]. Tako je možno sklepati, da so tudi včeraj zdravniki obravnavali številne ljudi z dolgotrajnimi težavami, ki so se akutno poslabšale, ter širši nabor poškodb, okužb in kroničnih bolezni, čeprav natančna razmerja med posameznimi diagnozami za ta dan javno niso zbrana v enem, ažurnem poročilu[1][3][6].
