Datum: 30.7.2026 10:28:00 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 29. julij 2026
Na podlagi javno dostopnih podatkov ni mogoče zanesljivo povedati, katere konkretne bolezni ali poškodbe so bile prav včeraj najpogostejše v celotni Sloveniji, ker dnevnih, za včerajšnji dan agregiranih poročil za celo državo ni objavljenih v realnem času in urgentne službe takih podatkov javno ne objavljajo v obliki, ki bi omogočala natančno statistiko za posamezen dan[1]. Javne statistike in redna poročila pa zelo jasno kažejo, katere skupine bolezni in poškodb običajno prevladujejo v slovenskih ambulantah, bolnišnicah in urgentnih centrih, zato lahko dokaj zanesljivo opišemo, kakšne primere so skoraj gotovo obravnavali tudi včeraj, čeprav brez natančnih številk in brez trditve, da je šlo prav za najpogostejše posamezne diagnoze[1].
Med nenalezljivimi boleznimi po daljšem obdobju in na ravni populacije v ospredju stalno ostajajo kronične srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal, rak in nekatere duševne motnje, ki skupaj predstavljajo največji delež obremenitve zdravstvenega sistema[2][7]. To v praksi pomeni, da urgentne službe vsak dan, tudi včeraj, obravnavajo večje število ljudi z nenadnimi poslabšanji srčno-žilnih obolenj, z zapleti sladkorne bolezni, z akutnimi težavami pri kroničnih boleznih dihal ter z bolečinskimi sindromi, zlasti v predelu hrbtenice, ki so opisani kot najpogostejša težava v Sloveniji in podobno razvitem svetu[1][7]. Pri kroničnih srčno-žilnih boleznih med najpomembnejše sodijo zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca in bolezni možganskega žilja, ki se v urgentnih okoljih pogosto pokažejo kot nenadna bolečina v prsnem košu, znaki srčnega infarkta ali možganske kapi, zaradi česar takšni bolniki redno prihajajo oziroma so pripeljani v urgentne centre[2][7]. Tudi bolniki z rakom se v vsakodnevni klinični praksi pogosto pojavljajo zaradi nenadnih zapletov zdravljenja ali poslabšanja stanja, pri čemer so med najpogostejšimi raki v Sloveniji rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate, vendar podatki ne omogočajo, da bi za včeraj natančno izluščili, kateri od teh je bil pogostejši v urgentni obravnavi[2][7].
Pri nalezljivih boleznih javne analize kažejo, da med najpogostejšimi daljše obdobje zasedajo različne črevesne okužbe in respiratorne bolezni, ki se prenašajo kapljično, med njimi sezonska gripa, covid-19 in druge virusne okužbe dihal[4][8]. V času izbruha gripe mediji ob poročanju iz največjih bolnišnic, na primer iz UKC Ljubljana, opisujejo dneve, ko gripa prevladuje med respiratornimi okužbami in ko urgentne službe obravnavajo skoraj sto bolnikov z gripo v enem samem dnevu, kar kaže, da v takšnih obdobjih prav bolniki z akutnimi respiratornimi okužbami pomembno obremenijo urgenco[5]. Podobno nacionalni in medijski pregledi navajajo obdobja, ko se znova poveča število okužb z novim koronavirusom, pri čemer se spremlja delež pozitivnih testov in obremenjenost zdravstvenega sistema, vendar tudi tu podatki niso dnevno razčlenjeni do ravni celotne države tako, da bi lahko za včeraj med vsemi respiratornimi okužbami izbrali eno samo najpogostejšo[6][8]. Na ravni letne statistike nalezljivih bolezni pa poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje izpostavljajo, da je lymska borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi in se pojavlja po vsej državi, kar pomeni, da je bilo tudi včeraj zelo verjetno obravnavanih nekaj bolnikov z značilnimi težavami po ugrizu klopa, čeprav teh primerov dnevno ne beležijo v javno dostopnih poročilih[4][1]. Poleg tega se v Sloveniji pojavljajo posamezni primeri drugih bakterijskih okužb, kot je leptospiroza, ki se prenaša preko seča okuženih živali, pri večini bolnikov poteka blago, pri nekaterih pa težje, vendar gre pri takih primerih za razmeroma redke epizode in nikakor ne za dnevno najpogostejše diagnoze v urgentnih ambulantah[3].
Ko gre za poškodbe, urgentni oddelki po vsej državi vsak dan, tudi včeraj, obravnavajo spekter primerov, povezanih z vsakdanjimi nesrečami doma, pri delu in v prometu. Sem sodijo različni padci v gospodinjstvu, pri katerih pride do poškodbe glave, zgornjih in spodnjih okončin ali hrbtenice, ureznine in raztrganine pri ravnanju z orodjem ali kuhinjskimi pripomočki, pa tudi prometne nesreče z lažjimi in težjimi poškodbami, ki zahtevajo takojšnje kirurško ali intenzivno zdravljenje. Urgence praviloma poročajo, da so ob koncih tedna in ob večjih dogodkih bolj obremenjene zaradi kombinacije z alkoholom povezanih poškodb in prometnih nesreč, ob slabem vremenu pa zaradi padcev na spolzkih površinah, vendar takšne informacije prihajajo pretežno prek novinarskih prispevkov ali izjav predstavnikov bolnišnic in niso sistematično strnjene v javno dostopne dnevne statistike za vso državo. V vsaki večji urgentni službi so tudi včeraj gotovo obravnavali več primerov nenadnih poslabšanj kroničnih stanj, kot so težje motnje srčnega ritma ali akutna dispneja pri kroničnih pljučnih bolnikih, hkrati pa klasične travmatološke primere, od zvinov in zlomov do poškodb mehkih tkiv, pri čemer javno dostopni viri jasno poudarjajo, da prav kronične nenalezljive bolezni in pogoste nalezljive bolezni dolgoročno ostajajo glavni razlogi za obisk zdravnika in hospitalizacijo[2][7][8].
