Datum: 4.8.2026 9:56:46 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v ponedeljek, 3. avgust 2026
Za včerajšnji dan za celotno Slovenijo ni javno dostopnega enotnega pregleda, ki bi natančno in sproti našteval, katere bolezni in poškodbe so bile najpogostejše, saj takšne dnevne zbirne podatke NIJZ in urgentni centri objavljajo z zamikom ali pa le v agregirani statistični obliki. Zato ni mogoče zanesljivo trditi, katere konkretne diagnoze so bile prav včeraj najpogostejše, lahko pa opišem tipično sliko, ki jo običajno vidimo na slovenskih urgencah v poletnem času, in jo nekoliko konkretiziram na ravni primerov, kot jih zdravstveno osebje in službe nujne medicinske pomoči redno navajajo.
Na urgentnih kirurških oddelkih se poletje pogosto odraža v povečanju raznih poškodb, povezanih z gibanjem na prostem, športom in delom; tipičen dan prinese več padcev s kolesom ali skirojem, zdrse na neravnem terenu, zvinjene sklepe in udarnine pri rekreativnih športih ter ureznine in druge manjše travme pri delu na vrtu ali doma. Nujna medicinska pomoč in gorski reševalci večkrat poročajo o pohodnikih, ki si pri sestopu z gora poškodujejo nogo ali gleženj, kar zahteva prevoz v bolnišnico, včasih tudi s helikopterjem, kadar je teren težko dostopen. Ob prometni gostoti in turistični sezoni se praktično vsak dan pojavi več prometnih nesreč z lažjimi poškodbami, občasno pa tudi s hujšimi, pri katerih so potrebni kirurški posegi ali intenzivno zdravljenje.
Internistične urgence se v poletnih dneh ukvarjajo z mešanico akutnih poslabšanj kroničnih bolezni in stanj, ki so povezana z vremenskimi razmerami. Vroči dnevi prinašajo več primerov dehidracije in toplotne izčrpanosti, zlasti pri starejših in pri ljudeh, ki delajo fizično delo na prostem ali se intenzivno ukvarjajo s športom. Zdravniki pogosto navajajo, da se pri takšnih bolnikih sočasno poslabšajo dolgoletne bolezni srca in ožilja, kar vodi v nenadne bolečine v prsnem košu, težko sapo ali motnje srčnega ritma, zaradi katerih bolniki iščejo nujno pomoč. e naprej se pojavljajo tudi akutne okužbe dihal in prebavil: bolniki prispejo z vročino, splošnim slabim počutjem ali drisko in bruhanjem, kar ob večjih poletnih druženjih in potovanjih ni redkost, čeprav o posameznih primerih javnost običajno ne prejme podrobnih poročil.
Urgentni centri in dežurne ambulante redno omenjajo tudi poškodbe, povezane z rekreativno dejavnostjo ob vodi: skoki v vodo, pri katerih pride do udarnin ali poškodb hrbtenice, zdrsi na mokrih površinah in drobne rane, ki nastanejo ob stikih s kamni, steklom ali kovinskimi predmeti. V poletnem času se pojavljajo tudi alergijske reakcije, denimo po pikih insektov ali po stiku z rastlinami, zaradi katerih bolnik zateče na urgenco zaradi otekanja ali izpuščajev, čeprav ti primeri ne sodijo med statistično najtežje, so pa za posameznika zelo vznemirljivi. Del pacientov na urgenci predstavljajo tudi tisti, ki pridejo zaradi nenadnih psihičnih stisk, paničnih napadov ali poslabšanja duševnih motenj, kar je del vsakdanje slike urgentnih služb, a se v javnih poročilih redkeje konkretno omenja.
Ker neposrednih včerajšnjih številk in natančnih opisov primerov iz vseh slovenskih urgenc nimam, ti lahko ponudim le verjetno, na dosedanjih objavah in ustaljenih vzorcih temelječo sliko: da je bil dan verjetno zaznamovan z običajno kombinacijo poškodb pri padcih in prometnih nesrečah, akutnih poslabšanj kroničnih bolezni, nekaj primerov vročinskih težav, okužb ter posameznih nezgod pri športu in preživljanju prostega časa. Za točen, uradno potrjen seznam najpogostejših včerajšnjih bolezni in poškodb bi bilo treba počakati na agregirane podatke pristojnih institucij ali na specifična poročila posameznih urgentnih centrov, ki pa niso javno objavljena v realnem času za vsak dan posebej.
