Datum: 5.8.2026 10:26:36 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 4. avgust 2026
Za včeraj v Sloveniji ni javno dostavnih podatkov, ki bi natančno in poimensko prikazovali, katere konkretne bolezni in poškodbe so bile najpogostejše tisti dan, saj se podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter drugih ustanov objavljajo agregirano po tednih, mesecih ali letih, ne po posameznih dnevih.[1][7] Na podlagi razpoložljivih letnih in tedenskih statistik pa se da razmeroma zanesljivo sklepati, katere skupine obolenj in poškodb vsak dan zapolnjujejo ambulante, urgentne oddelke in bolnišnice. V ospredju so kronične nenalezljive bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal, različne oblike raka ter nekatere duševne motnje, ki skupaj predstavljajo največji delež tako obiskov zdravnika kot tudi vzrokov smrti v Sloveniji.[2][10][12][13] V vsakdanji praksi to pomeni, da urgenca in internistične službe stalno obravnavajo ljudi z nenadnimi poslabšanji že obstoječih bolezni, na primer z akutnimi zapleti pri obtočilskem sistemu ali s poslabšanjem dihanja pri kroničnih pljučnih boleznih, kar se v statistiki odrazi kot prevlada teh skupin med najpogostejšimi razlogi za nujno zdravljenje.[10][12]
Med nalezljivimi boleznimi podatki NIJZ kažejo, da v zadnjih letih izstopajo črevesne virusne okužbe, zlasti noroviroze in rotaviroze, ki so v najnovejših poročilih za leto 2026 med najpogosteje prijavljenimi akutnimi okužbami, pri čemer se norovirusne okužbe posebej pogosto pojavljajo pri starejših, rotavirusne pa pri majhnih otrocih.[3][9] Takšne infekcije se na urgenci in v ambulantah kažejo kot nenadni izbruhi bruhanja in driske, pogosto v domovih za starejše ali v družinah z majhnimi otroki, kjer v kratkem času zboli več ljudi; zdravniki pa pri odločitvah med domačim zdravljenjem in hospitalizacijo upoštevajo predvsem dehidracijo, pridružene kronične bolezni in starost bolnika.[9] Med klopno prenosljivimi boleznimi v Sloveniji že vrsto let prednjači lymska borelioza, ki se pojavlja po vsej državi in jo NIJZ navaja kot najpogostejšo klopno nalezljivo bolezen, kar pomeni, da so zlasti v sezoni klopov ambulante vsak dan soočene z novimi primeri z značilno kožno spremembo ali kasnejšimi sistemskimi težavami.[3] Med infekcijami, na katere zdravniki v Sloveniji opozarjajo tudi v medijih, se periodično pojavljajo izbruhi virusnih okužb dihal, med njimi okužbe z novim koronavirusom in RSV, ki v valovih povečajo število obolelih in tako tudi obremenitev urgentnih služb, kar je bilo podrobno opisano v poročilih za jesen 2024.[11]
čeprav uporabnika zanimajo tudi poškodbe, zanje ni osrednjega javnega dnevnega pregleda na ravni države, vendar statistike in strokovni zapisi kažejo, da med najpogostejšimi urgentnimi obravnavami redno prevladujejo poškodbe zaradi padcev, prometnih nesreč in delovnih ali športnih poškodb, pri čemer se veliko primerov konča z zdravljenjem zaradi zvinov, zlomov in poškodb glave ali hrbtenice.[10][13] Bolečine v predelu hrbtenice so na primer v virih navedene kot najpogostejša težava v Sloveniji in razvitem svetu, kar pomeni, da se urgentne ambulante vsak dan srečujejo z ljudmi, ki zaradi nenadnega poslabšanja bolečin ali zaradi poškodbe pri delu, dvigovanju bremen ali športu potrebujejo hitro obravnavo.[10] Pomembno je tudi, da del poškodb in akutnih stanj izhaja iz duševnih motenj in odvisnosti, saj poročilo Evropske komisije o javnem zdravju za Slovenijo navaja anksiozne in depresivne motnje ter motnje, povezane z uživanjem alkohola in drog, kot najpogostejše duševne bolezni; posledice teh motenj se v praksi odražajo v samopoškodbah, nasilju, prometnih nesrečah pod vplivom alkohola ter drugih nevarnih vedenjih, ki jih urgentne službe vsak dan obravnavajo kot poškodbe ali akutna stanja.[13]
Ker dnevnih podatkov ni, je mogoče včerajšnji dan opisati le prek vzorca, ki ga kažejo najnovejše statistike: v bolnišnicah in na urgencah so najverjetneje prevladovali bolniki s poslabšanjem kroničnih nenalezljivih bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja, dihal in kostno-mišičnega sistema, obenem pa bolniki z akutnimi nalezljivimi obolenji, kot so črevesne virusne okužbe in klopne bolezni, ter osebe s svežimi poškodbami zaradi padcev, prometa, dela ali športa.[2][3][9][10][12][13] Način, kako so bili včeraj obravnavani ti konkretni primeri, se je razlikoval glede na resnost: nekateri bolniki so bili po kratki obravnavi odpuščeni v domačo oskrbo, drugi sprejeti na oddelke zaradi tveganja za zaplete, najtežji pa so končali v intenzivni terapiji ali operacijski dvorani; pri poškodbah je bilo podobno, od enostavnih obravnav v ambulanti do zahtevnih kirurških posegov in dolgotrajne rehabilitacije.
