Datum: 17.9.2026 10:49:38 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 16. september 2026
Za včeraj, 16. 9. 2026, ni javno dostopnega enotnega dnevnega pregleda, ki bi natančno pokazal, katere bolezni in poškodbe so bile v Sloveniji najpogostejše, saj se urgentni centri in NIJZ praviloma ne poročaijo po dnevih, temveč tedensko ali polletno. Na voljo so le posredni podatki in opisni podatki o obremenjenosti urgenc ter nedavnih izbruhih, zato je mogoče govoriti predvsem o verjetnih, ne pa zanesljivo zabeleženih najpogostejših vzrokih obravnave.
Iz poročil urgentnih blokov v zadnjih tednih izhaja, da v poletno-jesenskem obdobju prevladujejo različne poškodbe zaradi padcev, športnih aktivnosti in prometa, pri čemer je ljubljanski urgentni kirurški blok v prvem tednu avgusta dnevno obravnaval več kot 200 poškodovancev, v osmih dneh so morali 13 bolnikov tudi oživljati.[12] Podobno se je ob začetku leta ob poledici pokazalo, da so bile številne poškodbe zaradi padcev na ledu: na ljubljanski urgenci so v nekaj dneh oskrbeli skoraj 200 takšnih primerov, v Mariboru več kot sto in v drugih bolnišnicah več padcev z zlomi zapestij.[5] čeprav to niso včerajšnji podatki, kažejo tipičen vzorec €€“ v obdobjih, ko je teren spolzek ali ko je več športnih aktivnosti, se urgentne službe polnijo predvsem s poškodbami okončin, sklepov in lažjimi travmatskimi poškodbami, med njimi pa je vedno nekaj hujših primerov, ki zahtevajo intenzivno obravnavo.
Za zadnje dni je pomemben tudi obsežnejši izbruh prebavnih težav na dveh ljubljanskih osnovnih šolah, kjer je zbolelo približno 600 otrok in zaposlenih; NIJZ je včeraj uradno potrdil, da je šlo za norovirus, epidemiološka obravnava pa še poteka.[11] Nekaj dni prej je bilo poročano, da je na eni od šol odsotnih okoli 300 otrok zaradi prebavnih težav, kar kaže na večdnevno trajajoč izbruh, ki je gotovo vplival tudi na obremenjenost pediatričnih ambulant in po potrebi urgentne službe.[13] V teh primerih se otroci pogosto obravnavajo zaradi bruhanja, driske, dehidracije in slabega počutja, pri hujših potekih pa je potrebna hospitalizacija, čeprav večina poteka blago in se konča v nekaj dneh.
Poletna poročila iz regionalnih urgentnih centrov, na primer iz Brežic, kažejo, da je poleti obisk opazno večji, s pogostimi poškodbami, pikih žuželk ter zastrupitvah, kar se sklada z večjim bivanjem ljudi na prostem.[15] V takih obdobjih so tipične obravnave tudi vročinske težave in dehidracija, posebej pri starejših in kroničnih bolnikih, ki se v vročinskih valovih pogosteje znajdejo na internistični urgenci. Urgentne ekipe poročajo o številnih telefonskih posvetih, terenskih intervencijah in oživljanjih, kar kaže, da med "najpogostejšimi" primeri niso zgolj lažje poškodbe, temveč tudi akutna poslabšanja kroničnih bolezni, srčno-žilni dogodki in druge resne urgence, ki zahtevajo hitro ukrepanje.[12]
Ker včerajšnjega dneva ni mogoče statistično izolirati, je mogoče reči le, da so bile med najpogostejšimi razlogi za obravnavo na urgencah verjetno različne nezgode (padci, športne in prometne poškodbe), akutna poslabšanja kroničnih bolezni ter v zadnjih dneh tudi prebavne okužbe, povezane z dokumentiranim izbruhom norovirusa v Ljubljani. Natančna razmerja med temi skupinami ostajajo neznana, saj se dnevni podatki iz vseh slovenskih urgenc javno ne objavljajo, poročanje pa je po zadnjih predpisih organizirano na šestmesečni ravni.[6]
